​Spotikavec v spomin na Živca so položili učenci zagrebške V. gimnazije na Petrovi ulici 66, ki velja za zadnje prebivališče pri Sežani rojenega Dominika Živca. Slovesnost je potekala v sodelovanju med slovenskim veleposlaništvom in Centrom za promocijo strpnosti in ohranjanja spomina na holokavst v Zagrebu, udeležila pa se je je tudi Živčeva vnukinja Meliha Mehmedagić Nanić. Slovenski veleposlanik na Hrvaškem Gašper Dovžan je na dogodku posebej poudaril pomen ohranjanja spomina na Slovence in druge predstavnike manjšin, ki so umrli v času druge svetovne vojne zaradi zločinskega režima takratne Neodvisne države Hrvaške (NDH). Ob tem je kot izvrsten primer navedel knjigo Slovenski taboriščniki v Jasenovcu: knjiga imen in obrazov avtorja Slavka Alojza Kramarja in urednice Ilinke Todorovski, brez katere bi za te žrtve po njegovih besedah težje izvedeli.

Dominik Živec se je rodil leta 1896 v Dobravljah pri Sežani. Z ženo Angelino Hauptman je živel v Zagrebu, kjer je imel knjigarno. Kot sodelavca Narodnoosvobodilnega boja (NOB) so ga večkrat aretirali, v zadnjih dneh vojne pa so ga premestili v Jasenovac, kjer so ga aprila 1945 ubili.

Hrvaska, Zagreb.Slovesnost ob postavitvi prvega od 20 spominskih kamnov posvecenih ubitim predstavnikom manjsin, ki si ziveli v Zagrebu med II. sv. vojno.Prvi kamen je bil polozen v spomin na Slovenca, Dominika Zivca, ki je bil ubit v taboriscu Jasenovac.Foto: Center za promocijo tolerance in ohranjanja spomina na holokavst v Zagrebu

Ob Dominiku Živcu bodo od Slovencev s spotikavcem obeležili še zadnji prebivališči Biserke Šorn in Vide Virant. Foto: STA/Center za promocijo tolerance in ohranjanja spomina na holokavst v Zagreb

Položili bodo še 19 spominskih kamnov

Na slovesnosti so zbrane poleg Dovžana nagovorili še predsednica Centra za promocijo strpnosti in ohranjanja spomina na holokavst Nataša Popović, vodja oddelka za narodne manjšine mesta Zagreba Tanja Horvatin ter predstavniki veleposlaništev Nemčije, Avstrije in Madžarske, ki so s Slovenijo podprli projekt. Do konca leta bodo v Zagrebu položili še 19 spominskih kamnov za žrtve albanskega, bošnjaškega, črnogorskega, češkega, madžarskega, nemškega, romskega, ruskega, slovaškega, slovenskega, ukrajinskega in judovskega rodu. Med slovenskimi žrtvami bodo s spotikavcem obeležili še zadnji prebivališči Biserke Šorn in Vide Virant, ki sta tako kot Živec omenjeni v Kramarjevi knjigi.

Projekt spotikavcev Stolpersteine je vseevropski avtorski projekt nemškega umetnika Gunterja Demniga, ki se mu je leta 2020 pridružil tudi Zagreb.

Hrvaska, Zagreb.Slovesnost ob postavitvi prvega od 20 spominskih kamnov posvecenih ubitim predstavnikom manjsin, ki si ziveli v Zagrebu med II. sv. vojno.Prvi kamen je bil polozen v spomin na Slovenca, Dominika Zivca, ki je bil ubit v taboriscu Jasenovac.Avtor knjige o slovenskih taboriscnikih v Jasenovcu Slavko Alojz Kramar.Foto: Center za promocijo tolerance in ohranjanja spomina na holokavst v Zagrebu

Med prisotnimi na slovesnosti je bil tudi avtor knjige o slovenskih taboriscnikih v Jasenovcu Slavko Alojz Kramar. Foto: STA/Center za promocijo tolerance in ohranjanja spomina na holokavst v Zagrebu

V Jasenovcu umrlo več kot 83 tisoč ljudi

Po hrvaških uradnih virih je bilo v Jasenovcu ubitih 83.145 ljudi, največ Srbov, Judov in Romov, a tudi Hrvatov in Slovencev, ki so bili nasprotniki NDH. Kramar in Todorovski sta v knjigi medtem sestavila doslej najbolj obsežen seznam slovenskih taboriščnikov v Jasenovcu, na njem pa je več kot 300 ubitih oz. umrlih taboriščnikov in več kot sto rešenih oz. preživelih.

Priporočamo