Spotikavec v spomin na Živca so položili učenci zagrebške V. gimnazije na Petrovi ulici 66, ki velja za zadnje prebivališče pri Sežani rojenega Dominika Živca. Slovesnost je potekala v sodelovanju med slovenskim veleposlaništvom in Centrom za promocijo strpnosti in ohranjanja spomina na holokavst v Zagrebu, udeležila pa se je je tudi Živčeva vnukinja Meliha Mehmedagić Nanić. Slovenski veleposlanik na Hrvaškem Gašper Dovžan je na dogodku posebej poudaril pomen ohranjanja spomina na Slovence in druge predstavnike manjšin, ki so umrli v času druge svetovne vojne zaradi zločinskega režima takratne Neodvisne države Hrvaške (NDH). Ob tem je kot izvrsten primer navedel knjigo Slovenski taboriščniki v Jasenovcu: knjiga imen in obrazov avtorja Slavka Alojza Kramarja in urednice Ilinke Todorovski, brez katere bi za te žrtve po njegovih besedah težje izvedeli.
Položili bodo še 19 spominskih kamnov
Na slovesnosti so zbrane poleg Dovžana nagovorili še predsednica Centra za promocijo strpnosti in ohranjanja spomina na holokavst Nataša Popović, vodja oddelka za narodne manjšine mesta Zagreba Tanja Horvatin ter predstavniki veleposlaništev Nemčije, Avstrije in Madžarske, ki so s Slovenijo podprli projekt. Do konca leta bodo v Zagrebu položili še 19 spominskih kamnov za žrtve albanskega, bošnjaškega, črnogorskega, češkega, madžarskega, nemškega, romskega, ruskega, slovaškega, slovenskega, ukrajinskega in judovskega rodu. Med slovenskimi žrtvami bodo s spotikavcem obeležili še zadnji prebivališči Biserke Šorn in Vide Virant, ki sta tako kot Živec omenjeni v Kramarjevi knjigi.
Projekt spotikavcev Stolpersteine je vseevropski avtorski projekt nemškega umetnika Gunterja Demniga, ki se mu je leta 2020 pridružil tudi Zagreb.