V varnostnem svetu Združenih narodov je danes potekal osrednji dogodek slovenskega septembrskega predsedovanja temu najvplivnejšemu, a tudi zelo pomanjkljivo učinkovitemu organu Organizacije združenih narodov, ki naj bi skrbel za svetovni mir in varnost. Prav vprašanju, zakaj je tako in kako bi lahko bilo bolje, je bila namenjena današnja odprta razprava z naslovom Voditeljstvo za mir, na kateri so predstavniki več kot devetdesetih držav nizali pozive k večji učinkovitosti in reformam ter prilagoditvi varnostnega sveta oziroma svetivne organizacije potrebam sedanjega časa.
Že pred začetkom razprave je petnajst članic varnostnega sveta sprejelo predsedniško izjavo, drugi najpomembnejši instrument tega organa za resolucijo. V njej med drugim piše, da še nikoli ni bila tako nujna okrepitev odločenosti za ohranitev mednarodnega miru in varnosti v skladu z Ustanovno listino. »Varnostni svet se v celoti zaveda odgovornosti, ki mu jih nalaga Ustanovna listina ZN in skupnih prizadevanj narodov sveta, ki ga silijo k učinkovitemu ukrepanju za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti. Izraža svojo zavezo, da bo svoje odgovornosti izpolnjeval na najučinkovitejši način. Poleg tega se zaveda, da mora prevladati duh, ki je vodil ustanovitev ZN in navdihovati človeštvo, da vztraja na poti miru,« piše v izjavi.
Brazilija razmišlja o predlogu revizije ustanovne listine
Odprto razpravo je vodil premier Robert Golob, ki je dejal: »Če vsi vložimo velike napore in damo prednost našim skupnim interesom, bo svet boljši. Globalna javnost hoče danes od nas slišati to zavezo.« Generalni sekretar OZN Antonio Guterres je ostro kritiziral varnostni svet, ker ne pokaže svoje vodstvene vloge in doseže konca vojn v Gazi, Ukrajini, Sudanu in drugje. »Mir zahteva dejanja. In mir zahteva vodenje. Namesto tega vidimo poglabljanje geopolitičnih delitev in nezaupanja,« je dejal in nadaljeval: »Poenoten varnostni svet lahko pomeni ogromno za mir. Razdeljeni varnostni svet ne more.«
Podatki kažejo, da je varnostni svet res vse bolj razdeljen, saj denimo narašča uporaba pravice veta. ZDA, denimo, ga uporabljajo za zaščito Izraela, Rusija z njim preprečuje kakršne koli njej neljube odločitve glede vojne, ki jo se pred poldrugim letom sprožila v Ukrajini. V varnostnem svetu se predlogi resolucij sicer največkrat umaknejo, ko je jasno, da ga bo kakšna stalna članica blokirala. Naraščanje uporabe veta torej priča tudi o tem, da se z vnaprej na neuspeh obsojenimi predlogi vseeno vztraja do konca, da bi posebej izpostavili tistega, ki je proti, kar tudi priča o razpoloženju v varnostnem svetu ai kar med glavnimi svetovnimi akterji.
Zaradi vse manjše učinkovitosti varnostnega sveta je že dolgo aktualno tudi vprašanje njegove reforme, tudi na letošnji splošni razpravi v generalni skupščini. A doslej do premika ni prišlo. Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je danes dejal, da je svetovna organizacija, zlasti varnostni svet, zastarela in neučinkovita, reforma pa nujna, zato razmišlja s sklicu konference o reviziji ustanovne listine, tudi zato, ker so po njegovem latinskoameriške, karibske in afriške države zdaj zapostavljene.
Meči ostajajo meči
Kitajski zunanji minister Wang Yi je na odprti razpravi dejal, da »imajo ZN sveto misijo, da meče pretopijo v pluge,« in menil, da bi varnostni svet moral izpolniti svoje odgovornosti glede spopadov, vključno z Gazo, kjer je prioriteta premirje in upoštevanje resolucij. Britanski premier Keir Starmer se je v svoji prvi izjavi na ZN, odkar je julija prevzel vodenje vlade, vprašal: »Kako se Rusija sploh upa pokazati v tej dvorani? Ustanovna listina govori o človeškem dostojanstvu, ne pa o uporabljanju lastnih državljanov kot meso za v mesoreznico.« Za namestnika ruskega veleposlanika Dimitrija Poljanskega pa so problemi rešljivi, potrebno bi bilo le odpraviti ameriško dominacijo sveta. Ameriška veleposlanica Linda Thomas Greenfield pa je dejala, da se svet lahko veliko nauči iz primera Liberije, ki je s pomočjo ZN stopila na pot miru in to bi moral biti vzor za soočanje z izzivi v Gazi, Sudanu, Haitiju in drugje.
