Neformalni vrh voditeljev držav članic EU v Granadi se je včeraj končal brez omembe migracij v sklepni izjavi, ker sta to blokirali Poljska in Madžarska. Že na poti v Španijo sta poljski premier Mateusz Morawiecki in madžarski premier Viktor Orban izražala ostro nasprotovanje dogovoru glede pakta o azilu in migracijah, ki so ga v sredo potrdili na ravni veleposlanikov s kvalificirano večino brez soglasja Varšave in Budimpešte. Le-ti ostro nasprotujeta delitvi bremena z razporejanjem migrantov po državah članicah. Ko so hoteli včeraj s sklepno izjavo vrha omenjeni pakt podpreti, sta Poljska in Madžarska to blokirali.
Pakt predvideva, da bi se lahko vsaka država, ki bi bila priča večjemu navalu nezakonitih migrantov, reševala s prilagojeno azilno politiko in premeščanjem migrantov v druge države članice. Za sporazum se najbolj zavzemajo Španija, Italija, Grčija in tudi Nemčija, zdaj ga bo obravnaval še evropski parlament. Glasovanja so se v sredo vzdržale Avstrija, Češka in Slovaška, Poljska in Madžarska pa sta bili proti, a ga nista mogli blokirati. Sta pa zato to zdaj storili z delom sklepne izjave vrha.
Notranjepolitično
občutljivo vprašanje
Predsednik evropskega sveta Charles Michel je zato objavil ločeno izjavo in izpostavil, da je potreben vseevropski odgovor na izziv migracij, to izjavo pa je podprla tudi večina od 27 voditeljev držav članic.
V EU, ki ima 450 milijonov prebivalcev, je v prvih devetih mesecih letošnjega leta prišlo 250.000 nezakonitih migrantov, kar je veliko manj kot leta 2015, ko jih je bilo več kot milijon. A v marsikateri državi gre za zelo občutljivo vprašanje, ki krepi skrajno desnico pred evropskimi volitvami junija 2024, Poljska pa ima volitve že prihodnji teden, Bavarska in Hessen to nedeljo. V Nemčiji, ki je kot Avstrija nedavno na mejah uvedla kontrolo, se je letos za 80 odstotkov povečalo število prošenj za azil.
Za vstopanje v več korakih
Na neformalnem vrhu, ki se ga je udeležil tudi premier Robert Golob, so prav tako razpravljali o širitvi EU, morebitnih institucionalnih spremembah in spremembah odločanja, k čemur sili tudi mogoča širitev, ter krepitvi evropskega gospodarstva. Glede širitve so govorili o osmih državah s statusom kandidatk za članstvo (Turčiji, Ukrajini, Moldaviji, Albaniji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Severni Makedoniji in Srbiji) in dveh, ki bi lahko kmalu postali kandidatki (Gruziji in Kosovu). Predsednik evropskega sveta Michel meni, da bi morale biti EU in kandidatke nared za širitev do leta 2030. A predsednica evropske komisije, Nemka Ursula von der Leyen, nasprotuje samovoljni postavitvi rokov in meni, da bi si morala vsaka država posebej zaslužiti članstvo s prilaganjem svojih zakonov pravilom in standardom EU.
Golob se je ob prihodu na zasedanje zavzel za postopno približevanje kandidatk, tako da bi bilo za napredovanje na vsako od več stopenj potrebno strinjanje le 55 odstotkov držav članic, ki skupaj predstavljajo 65 odstotkov prebivalcev EU. Postopek je trenutno takšen, da se, kot je dejal, dolgo časa nič ne zgodi, nato pa naenkrat postane neka država polnopravna članica: »To je z motivacijskega vidika zelo slabo.« Očitno pa Golob na vrhu EU ni bil uspešen s temi predlogi, saj v zaključni skupni izjavi glede širitve ni ničesar konkretnega, spet samo leporečje.
Kot je prav tako razvidno iz izjave, je v Granadi evropski svet veliko razpravljal zlasti o krepitvi gospodarskih in tehnoloških temeljev EU, njene suverenosti predvsem na energetskem področju ter o tem, kako je vse to pomembno za njeno varnost in obrambno sposobnost. Med drugim so se lotili še vprašanj o oskrbi s polprevodniki, umetni inteligenci, kvantni tehnologiji in biotehnologiji.
