Politično dogajanje v Italiji je tudi po nedeljskih volitvah zelo živahno, zlasti na desnici, ki se pripravlja na prevzem oblasti, a mora prej čim bolj uskladiti mnoge nasprotujoče si poglede med tremi strankami koalicije, zmagovitimi Brati Italije, Ligo in Naprej, Italijo. Najtežja bodo po pričakovanjih pogajanja med Brati Italije in Ligo. Včeraj sta se prvič po volitvah sešla njihova voditelja Giorgia Meloni in Matteo Salvini. V izjavi po srečanju sta zapisala le, da ju družita odlično sodelovanje in enotnost za doseganje skupnih ciljev.
Salvini je politično oslabljen, ker je Liga na volitvah dobila le 8,8 odstotka glasov, in je zato deležen tudi pozivov k odstopu. Bivši vodja Severne lige, predhodnice Lige, Roberto Maroni je dejal, da je »čas za novega voditelja«, podobno je menil bivši visoki član stranke Roberto Castelli. Salvini sam je rekel, da je šel »po objavi volilnih rezultatov spat besen, zbudil pa se je svež in optimističen«. Njegova stranka je dosegla rezultat, ki je daleč od njegovih ambicij izpred nekaj let, da bi bil premier, vendar bo po številu sedežev v parlamentu še vedno druga največja v vladi, ki brez nje nima večine.
Salvini to ve in je po poročanju Corriere della Sera hitro napovedal, da bo v pogovorih z Melonijevo postavil tri ključne programske zahteve: takojšen vladni odlok o omejitvi cen elektrike oziroma energentov, pokojninsko reformo oziroma uveljavljanje tako imenovane kvote 41, ki bi omogočila upokojevanje z 41 leti plačevanja prispevkov ne glede na starost, ter večjo avtonomijo regij, kar bi okrepilo sever, kjer je Liga najmočnejša. Znana pa je tudi njegova ambicija, da spet postane notranji minister.
Melonijeva hoče gladek start
Ti načrti ne gredo skupaj s pogledi Melonijeve, ki je že izjavila, da se želi izogniti »napačnim korakom« takoj na začetku oziroma potezam, ki bi jih tujina slabo sprejela. Mislila je predvsem na stanje javnih financ zelo zadolžene Italije, saj je v primeru večanja primanjkljaja pričakovati kritike Bruslja in prestolnic evrskega območja. Salvinijeva predloga pokojninske reforme in posega na trg energentov pa bi bila oba finančno breme za državo, težko več deset milijard evrov.
Melonijeva je tudi dejala, da si želi »vlado eminentnih političnih osebnosti, ki jih ni mogoče napadati in ki v Italiji in v tujini ustvarjajo zaupanje. Takšnih, ki mi ne ustvarjajo problemov, ne sprožajo ukrepov proti nam in ne kreirajo nesmiselnih sporov, ki jih zdaj res ne potrebujemo.« To je letelo tudi na izogibanje morebitnim nesoglasjem s predsednikom republike Sergiom Mattarello, ki lahko prepreči imenovanje vsakega ministrskega kandidata. Tudi to bo otežilo Salvinijevo vrnitev v notranje ministrstvo. Kot eno od takšnih osebnosti, o katerih govori Melonijeva, se omenja nestrankarsko Elisabetto Belloni, ki je bila v Draghijevem kabinetu prva ženska v zgodovini Italije na čelu obveščevalnih služb, kot morebitno zunanjo ministrico. Dosedanji zunanji minister Luigi Di Maio je sicer zabeležil enega najbolj odmevnih volilnih porazov, ker se mu ni uspelo uvrstiti v parlament.
Veliko različnih pogledov
Melonijeva je na twitterju kmalu po izvolitvi sporočila ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu, da »lahko računate na našo zvesto podporo«. To je eno od vprašanj, o katerem koalicijska trojica nima enakih pogledov, saj sta Salvini in Silvio Berlusconi na čelu stranke Naprej, Italija pri tej podpori precej bolj zadržana. Med temami, pri katerih
bo precej koalicijskega usklajevanja, so tudi odnos do EU, davčna politika in usoda temeljnega dohodka, tu
pa so še osebnostna rivalstva. Vodja opozicijske stranke Akcija Carlo Calenda je trojici dal pol leta vladanja, preden se nepopravljivo sporeče. Zaenkrat so to bolj pobožne želje poraženih.
