V Nemčiji je desničarski ekstremizem v porastu, je razvidno iz letnega poročila nemške notranje obveščevalne službe (BfV), ki sta ga danes v Berlinu predstavila notranja ministrica Nancy Faeser in vodja BfV Thomas Haldenwang. Lani se je število oseb, uvrščenih v ta spekter, v primerjavi z letom prej povečalo za okoli 14,5 odstotka na 38.800.

Eden od razlogov za povečanje je dejstvo, da je BfV v poročilo prvič vključila člane skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo (AfD), ki ji podpora vztrajno narašča. BfV je člane uvrstila med domnevne desničarske skrajneže, na kar se je stranka pritožila.

»Glede na vsebinsko heterogenost, ki v stranki še vedno obstaja, pa vseh članov stranke ni mogoče šteti med privržence ekstremističnih tokov,« je opozorila BfV in dodala, da po njeni oceni med pripadnike ekstremističnih gibanj skupno sodi okoli 10.200 članov AfD in njenega mladinskega krila Junge Alternative.

»Opažamo, da so meje znotraj kategorij vse bolj zabrisane in da nastajajo mešane scene,« je v luči tega poudaril Haldenwang. Po njegovih besedah sicer v Nemčiji še vedno obstaja velika grožnja islamističnega terorizma.

Po podatkih BfV se je v državi lani povečalo tudi število morebitnih levičarskih ekstremistov, in sicer za 5,5 odstotka na 36.500. Vsak četrti ekstremist na levem političnem spektru naj bi bil nagnjen k nasilju, medtem ko je takih na desnem spektru približno 14,5 odstotka.

Ministrica Faeser je med drugim opozorila na nevarnost bolj prikritega ruskega vohunskega delovanja v Nemčiji, kot tudi prisotnost kibernetskih dejavnosti, ki izvirajo iz Rusije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Poročilo vsebuje tudi opozorilo glede Kitajske, ki po oceni BfV predstavlja »največjo grožnjo v smislu gospodarskega in znanstvenega vohunjenja ter neposrednih tujih naložb v Nemčiji«. Vohunsko grožnjo državi na podlagi poročila predstavljajo tudi Iran, Turčija in Severna Koreja.