Francoska vlada, ki se že sooča z močnim nasprotovanjem zaradi pokojninske reforme, se je v sredo lotila novega potencialno eksplozivnega področja. Predstavila je predlog zakona o priseljevanju, ki že razburja tako levico kot desnico. Z zakonom naj bi bolje nadzorovali priseljevanje ter zagotovili boljšo integracijo priseljencev.
Notranji minister Gerard Darmanin je predlog zakona o priseljevanju predstavil na seji vlade v sredo. Izpostavil je, da sta cilja zakona večji nadzor nad priseljevanjem in boljša integracija priseljencev.
Olajšal naj bi izgon priseljencev, zlasti tistih, ki so zagrešili hujša kazniva dejanja z večletnimi zagroženimi kaznimi, kot so napadi na policiste ali trgovina z mamili, saj zanje sedaj veljajo predpisi o pravni zaščiti.
Poleg pospešitve azilnih postopkov s »strukturno reformo« in zahteve po minimalni ravni znanja francoščine za pridobitev večletnega dovoljenja za prebivanje želijo delavcem brez dokumentov, ki so v Franciji že tri leta, omogočiti pridobitev začasnega dovoljenja za prebivanje za iskana delovna mesta z veljavnostjo enega leta. Gre za delavce v sektorjih, kot sta gradbeništvo in gostinstvo, kjer primanjkuje delovne sile.
Darmanin je pojasnil, da želijo s spremembami doseči, da se priseljenci zavežejo »vrednotam republike«, v nasprotnem primeru pa jim lahko odvzamejo dovoljenje za bivanje.
Macronova vlada potrebuje za sprejem zakonodaje v parlamentu podporo opozicije. Vendar pa tako levica kot tudi meščanska in nacionalna desnica kritizirajo osnutek zakona - eni kot preveč strogega, drugi pa kot preveč ohlapnega.
AFP dodaja, da bi besedilo lahko spremenili v senatu, kjer ga bo vlada predstavila sredi marca, nato pa naj bi maja ali junija sledila obravnava tudi v spodnjem domu parlamenta.
Združenja za zaščito tujcev so v sredo že izrazila zaskrbljenost, da bo pod pritiskom desnice zakon predvsem »krčil pravice« migrantov.
Zakonodajo želi vlada francoskega predsednika Emmanuela Macrona spremeniti v času, ko se je v Franciji lani število prošenj za azil povečalo za 31 odstotkov na 137.000, kar je blizu rekordni ravni. Izgnali so sicer več priseljencev kot leto pred tem, in sicer 15.400, kar je 15 odstotkov več, a je to bilo še vedno za tretjino manj kot leta 2019 pred izbruhom pandemije covida-19, navaja AFP.
