Leta 2018 je Pariz postal prvo mesto v Evropi, ki je omogočilo najem električnih skirojev. Ponudniki so zatem zasuli mestne ulice s tovrstnimi vozili, ki jih je mogoče odpeljati s pomočjo mobilne aplikacije in pustiti kjer koli. Štiri leta pozneje v mestni upravi razmišljajo o tem, da bi najem skirojev prepovedali. Flota 15.000 elektrificiranih dvokolesnikov namreč sproža številne varnostne pomisleke, obenem njihova uporaba ni dokazala pozitivnega učinka na okolje, je poročal britanski Guardian.
Najemniški električni skiroji so že od vsega začetka vir nezadovoljstva kolesarjev in pešcev. Mestna uprava Pariza je leta 2020 prvič poskušala vzpostaviti red. Število ponudnikov je omejila na tri in najvišjo dovoljeno hitrost zmanjšala na 20 kilometrov na uro. Parkiranje je dovoljeno izključno na označenih površinah, skiroji so od takrat tudi opremljeni z napravami za samodejno sledenje.
Električni skiroji so se v Parizu znašli na še slabšem glasu junija lani. Med sprehajanjem ob Seni na območju za pešce je 32-letno Italijanko zbil skiro, na katerem sta se prevažali mladi ženski. Peška je padla po tleh in pri tem utrpela hude poškodbe glave, ki jim je v bolnišnici podlegla dva dni pozneje. Ogorčenje javnosti je bilo neizmerno. Mestne oblasti so zatem dodatno zaostrile ukrepe. Na 700 območjih v francoski prestolnici, vključno z okolico ključnih turističnih znamenitosti, kot sta Eifflov stolp in muzej Louvre, je danes hitrost najetih skirojev samodejno omejena na deset kilometrov na uro. V javnih parkih se izklopijo, saj je vožnja z njimi tam prepovedana.
Spomnimo – podoben dogovor je ljubljanska mestna uprava septembra sprejela s ponudnikom Bolt. Skladno z dogovorom se hitrost električnih skirojev zniža na pet kilometrov na uro, ko uporabnik vstopi v ljubljansko peš cono. Bolt je moral pripraviti tudi seznam potencialnih točk za parkiranje, na katerih bodo uporabniki lahko pustili električni skiro.
Podžupan Pariza je kot
zgled omenil Barcelono
Pariške rešitve so se v letu osorej izkazale kot nezadostne. Namenska parkirna mesta – skupaj jih je 2500 – so pogosto zasuta z odloženimi skiroji. Najemni električni skiroji so mesto spremenili v džunglo, v kateri se »pešci bojijo prečkati ulico ali celo hoditi po pločniku«, je bila na nedavni seji mestnega sveta kritična svetnica Maud Gatel. »Na parkirnih mestih lahko najdete električne skiroje, raztresene po tleh, in ljudi, ki so prisiljeni plezati čeznje, vključno s starejšimi,« je opozoril podžupan David Belliard. Prepričan je, da bi Pariz zlahka preživel brez izposoje električnih skirojev, pri čemer je kot vzor omenil Barcelono, ki je ni nikoli dovolila.
Županja Anne Hidalgo naj bi še letos sprejela odločitev, ali bo preostalim ponudnikom – podjetjem Lime, Dott in Tier – podaljšala licence, ki potečejo februarja. Operaterji skušajo posel obdržati z uvedbo številnih sprememb, med drugim z uvedbo registrskih tablic in preverjanjem osebnih dokumentov, s čimer bi najem preprečili mlajšim od 18 let.
Tudi v Sloveniji je nesreč vse več
Obenem podjetja zavračajo očitke pariške mestne uprave, da so najemniški skiroji varnostni problem. Po njihovem prepričanju bi prepoved povzročila še večji razmah lastniških električnih skirojev, ki se lahko premikajo s hitrostjo do 25 kilometrov na uro. Obenem zatrjujejo, da so tovrstna prevozna sredstva le redko udeležena v prometnih nesrečah. V Parizu so v prvih osmih mesecih letošnjega leta evidentirali 337 nesreč, povezanih z električnimi dvokolesniki, lani v enakem obdobju jih je bilo 247.
Število prometnih nesreč z električnimi skiroji narašča tudi v Sloveniji. »Do sredine oktobra smo že dosegli število nesreč v vsem lanskem letu. Največ nesreč je v starostni skupini od 18 do 40 let,« je za časnik Finance povedala Ana Marija Hren, vodja sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti v cestnem prometu na javni agenciji za varnost prometa (AVP). Do 25. oktobra letos je policija naštela 184 prometnih nesreč z udeležbo voznikov električnih skirojev, dva voznika skiroja sta umrla, 23 jih je bilo huje in 133 lažje poškodovanih.
Iz nedavne ankete AVP izhaja, da si skoraj 80 odstotkov voznikov električnih skirojev želi uvedbo obvezne uporabe zaščitne čelade. Agencija bo zato verjetno še letos ministrstvu za infrastrukturo poslala ustrezen predlog sprememb zakonodaje. »Statistika kaže, da narašča število poškodb pri vožnji z električnimi skiroji, najpogostejše so prav poškodbe glave,« so za Dnevnik povedali pri AVP.
