»Kristjani iz Svete dežele ne moremo praznovati in obešati okraskov, medtem ko se nepravičnost nadaljuje. Cerkev Jezusovega rojstva v tem času običajno sprejme več sto tisoč romarjev. Danes je zavita v temne oblake. Lahko le molimo in premišljujemo o potrebi po miru in pravičnosti v rojstnem kraju kneza miru,« je v božični voščilnici zapisal Mazin Butros Qumsiyeh, profesor na katoliški univerzi v Betlehemu. Nekaj več kot pet odstotkov Palestincev je krščanske veroizpovedi različnih denominacij. Največji delež tamkajšnjih kristjanov prebiva v krajih, ki jih poznamo iz Svetega pisma: Nazaret, Betlehem in Jeruzalem, nekaj kristjanov pa je še vedno tudi v Gazi.

Večji del sodobnega Betlehema je koloniziral Izrael. Vasica se je od Jezusovih časov razvila v mesto z 260.000 prebivalci, a profesor opozarja, da Palestinci lahko živijo samo na 13 odstotkih mestnega ozemlja, saj 87 odstotkov Betlehema zasedajo izraelska naselja, v katerih živi 150.000 izraelskih naseljencev. V normalnih razmerah bi moral biti Betlehem predmestje Jeruzalema, od katerega je oddaljen sedem kilometrov. A zaradi izraelskih naselbin in blokad pot do prestolnice lahko traja tudi več ur.

Poziv h kesanju

Več kot 12 cerkvenih organizacij in združenj kristjanov iz Svete dežele je ob letošnjem prazniku na kristjane po vsem svetu naslovilo poziv h kesanju. V odprtem pismu palestinski kristjani pozivajo zahodne cerkvene voditelje in teologe, naj ne molčijo ob preganjanju kristjanov v Sveti deželi. Opozarjajo, da so v tej vojni žrtve tako muslimani kot kristjani, ki »dobesedno stradajo in umirajo zaradi pomanjkanja zdravstvene oskrbe«. Spomnili so, da je 65 odstotkov stanovanjskih stavb v Gazi uničenih ali močno poškodovanih, napadajo pa jih med drugim tudi z belim fosforjem. Izrael je tako napadel tudi šole, bolnišnice, klinike, cerkve, mošeje, pekarne, kanalizacijske in vodovodne objekte, električno, komunikacijsko in drugo infrastrukturo.

Krščanske organizacije z grozo opazujejo, kako številni zahodni kristjani spremljajo to razdejanje in še vedno neomajno podpirajo izraelsko vojno proti palestinskemu ljudstvu. V pozivu so poudarili, da si številni kristjani sicer prizadevajo za mir, a »žal so dejanja in dvojna merila nekaterih krščanskih voditeljev resno prizadela njihovo krščansko pričevanje in močno izkrivila njihovo moralno presojo glede razmer v naši deželi«. Opozorili so, da krščanski odziv na aktualno vojno zanemarja širše ozadje 75-letne okupacije in sistemskega zatiranja Palestincev. Prav tako so kristjani iz Svete dežele opozorili, da se zgodba Gaze ni začela oktobra, ampak je kulminacija dogodkov zadnjih 17 let, odkar so izraelske oblasti območje spremenile v »največji zapor na prostem«. Palestinski kristjani ostajajo zavezani nenasilnemu odporu. Opozarjajo pa, da so »brutalne in brezupne življenjske razmere v Gazi pod železno roko Izraela žal opogumile skrajne glasove nekaterih palestinskih skupin, da se zatekajo k militantnosti in nasilju kot odgovoru na zatiranje in obup. Žal palestinski nenasilni odpor, ki mu ostajamo iskreno zavezani, vedno znova naleti na zavrnitev, nekateri zahodni krščanski voditelji pa celo prepovedujejo razpravo o izraelskem apartheidu.«

Papežev poziv k premirju

»Na ta praznični dan se zazrimo proti Betlehemu,« je v začetku letošnjega nagovora urbi et orbi dejal papež Frančišek, ki je še posebej zaželel mir vsem kristjanom na Bližnjem vzhodu. »Prosimo Gospoda, da bi se v deželi, ki je bila priča njegovemu rojstvu, nadaljevali dialog in prizadevanja za vzpostavitev medsebojnega zaupanja med Palestinci in Izraelci.« Papež je v nagovoru sicer ostro obsodil napade Hamasa v začetku oktobra in pozval k takojšnji izpustitvi talcev.

»Kot palestinski kristjan, ki dela na katoliški visokošolski ustanovi, Univerzi v Betlehemu, se v imenu Palestincev zahvaljujem njegovi svetosti, ker je spregovoril proti vojnam. Zlasti je treba ustaviti genocid, ki poteka v Gazi, in ljudem omogočiti hrano, vodo in zdravila, ki jim jih odrekajo že deset tednov,« je papežev nagovor komentiral Qumsiyeh. »Tudi tukaj na Zahodnem bregu trpijo kristjani in muslimani, zato je papežev poziv k molitvi in podpori prav tako dobrodošel.«