Junija sta v Avstriji za azil zaprosila 5002 človeka, kar je za skoraj polovico manj glede na junij lani, ko je bilo vloženih 9733 prošenj za azil.

Trend upadanja se odraža tudi v podatkih za celotno prvo polovico leta. Po podatkih notranjega ministrstva na Dunaju je od januarja do junija za azil zaprosilo 22.990 ljudi. V prvi polovici lanskega leta jih je bilo 32.351, kar predstavlja 29-odstotno zmanjšanje.

Mesečne številke glede azilantov v primerjavi z letom prej padajo od februarja, v dolgoročni primerjavi pa so še vedno na relativno visoki ravni.

Ministrstvo za notranje zadeve upadanje številk pripisuje uspehom v boju proti tihotapljenju ljudi, doslednemu nadzoru na mejnih območjih, hitrim azilnim postopkom in mednarodnemu sodelovanju.

Ministrstvo pri tem omenja končanje brezvizumskega režima za Indijce in Tunizijce v Srbiji ter sporazuma o vračanju z Indijo in Marokom.

Glede na objavljene podatke je med prosilci za azil največ državljanov Sirije in Afganistana, sledijo Maroko, Turčija in Bangladeš.

V Avstriji je bilo do 1. julija v oskrbi nekaj več kot 34.500 prosilcev za azil in upravičencev do azila in zaščite, ob tem pa še približno 48.600 razseljenih oseb iz Ukrajine. Ukrajinski begunci sicer niso vključeni v azilno statistiko.

Avstrija je sicer spomladi na notranji schengenski meji znova za pol leta podaljšala mejni nadzor s Slovenijo in tudi Madžarsko, ki ga je prvič uvedla na vrhuncu begunske krize leta 2015, odločitev pa utemeljila z velikim migracijskim pritiskom.