Avstrijo še naprej pretresajo nova razkritja dveh afer iz časov vlade Ljudske stranke (ÖVP) in Svobodnjakov (FPÖ), ki sta konec prejšnjega desetletja zamajali zaupanje v politiko. V preiskavi ene od njiju, znane kot afera Ibiza, so v prisluhe ujeli tudi odgovorna urednika največjih medijev, ki sta se s politiki dogovarjala o medsebojni podpori oziroma o kadrovskih rošadah po željah vlade. Razkritje je dobilo ime afera Klepet.
Sprega kariernih ambicij
V avstrijski medijski krajini v teh dneh pozivajo k prevetritvi in novemu začetku, potem ko so na dan prišli dokazi o bližini odgovornega urednika časnika Die Presse Rainerja Nowaka in glavnega urednika informativnega programa ORF Matthiasa Schroma z vladajočo politiko. Oba sta na prepihu v okviru preiskave afere Ibiza iz leta 2019. Takrat je odstopila vlada kanclerja Sebastiana Kurza zaradi razkritij, da sta se vodja koalicijskih Svobodnjakov Heinz-Christian Strache in generalni sekretar stranke Johann Gudeus z žensko, ki se je predstavljala kot nečakinja ruskega oligarha, dogovarjala o tem, da v zameno za dodelitev državnih poslov Svobodnjakom zagotovi naklonjeno medijsko poročanje.
Omenjena urednika v afero Ibiza nista neposredno vpletena. So pa
se v poročilu avstrijskega državnega tožilstva za gospodarske zadeve in korupcijo (WKStA) znašli njuni kočljivi pogovori z vodilnimi politiki tistega časa, ki jih preiskujejo v aferi. Nowak si je dopisoval s Thomasom Schmidom, nekdanjim tesnim zaupnikom Kurza in poznejšim šefom državnega holdinga Öbag, ki je pred tedni pričal proti Kurzu. Iz pogovorov je razvidno, da sta se medsebojno podpirala pri kariernih ambicijah. Nowak naj bi si želel postati generalni direktor javne radiotelevizije ORF. V enem od sporočil Schmidu je zapisal: »Stvar časti. Zdaj mi moraš pomagati z ORF, prosim.«
Nowak je po objavi sporočil zamrznil svoje mesto odgovornega urednika pri časniku Die Presse, njegov izdajatelj Styria Media Group pa je uvedel notranjo preiskavo. Nowak se je opravičil, ker je bil politikom v pogovorih tako blizu, a obenem zavrnil, da bi bila verodostojnost poročanja časnika kadar koli ogrožena ali da bi vlada kakor koli vplivala nanj.
Kampanja za podreditev ORF
Obsežnejše in še bolj kočljivo je bilo dopisovanje zdaj že bivšega glavnega urednika informativnega programa ORF Matthiasa Schroma, ki je včeraj zaradi razkritij odstopil in se tako izognil glasovanju o zaupnici v novinarskem kolektivu.
Februarja 2019 (takrat je bil urednik 2. programa ORF) si je ponoči dopisoval s takratnim podkanclerjem Strachejem, ki se je Schromu pritoževal nad poročanjem večerne televizijske oddaje, za kar je urednik pokazal razumevanje, a mu tudi odpisal, da je odgovoren zgolj za ORF 2, ne pa tudi za ORF 1, ki da je še veliko bolj levo usmerjena kot ORF 2. Zagotovil mu je, da je na ORF 2 vse manj ljudi, ki mislijo, da je treba rešiti socialdemokrate. Hkrati je podkanclerju poročal, da je prav tisti dan izpolnil eno kadrovsko željo Svobodnjakov na ORF 2.
Kako močno so si hoteli v takratni vladajoči koaliciji podrediti medije in nadzorovati poročanje, kažejo tudi v poročilu tožilstva objavljeni pogovori iz klepetalnice, v kateri so sodelovali člani Svobodnjakov. Glavni strankarski veljaki so razpravljali o reformah javne RTV, odpravi naročnine in zamenjavi generalnega direktorja, s čimer so si želeli zagotoviti vpliv na nadaljnje kadrovske rošade v ORF ter stranki bolj naklonjeno poročanje. Do poletja 2019 so pripravili zakonske spremembe financiranja ORF, a je potem zaradi izbruha afere Ibiza morala vlada odstopiti.
Paralizirajoči strup korupcije
V Avstriji ob tem še vedno poteka tudi preiskava vodilnih politikov okoli kanclerja Kurza, ki so naročali objave Kurzu koristnih javnomnenjskih anket, zaradi česar je moral pred slabim letom premier odstopiti. Oktobra je v zvezi s to afero za zgražanje avstrijske javnosti poskrbel že omenjeni nekdanji tesni kanclerjev zaupnik Schmid, ki je tožilstvu predal dokazno gradivo o tem, da mu je Kurz naročil razširjanje prirejenih javnomnenjskih raziskav, ki so mu odprle pot do prevzema Ljudske stranke in posledično premierskega položaja. Po teh razkritjih je avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen v svojem prvem nagovoru po vnovični izvolitvi dejal, da potrebuje avstrijska politika nov začetek, saj se je zaupanje v demokracijo zaradi paralizirajočega strupa korupcije povsem porušilo.
