Tako katarski kot ameriški posredniki so zatrjevali, da je dogovor o prekinitvi spopadov med Izraelom in Hamasom blizu kot še nikoli. Ko je vojna v Gazi danes divjala že 466. dan, je Hamas sporočil, da načeloma sprejema mirovni dogovor. Toda na njegov dokončni pristanek so v Dohi še čakali. To je v večernih urah potrdil tudi ameriški zunanji minister Antony Blinken, ki je v dolgem govoru pred misliščem Atlantic Council predstavljal prehojeno pot administracije Joeja Bidna na Bližnjem vzhodu ter razlagal, kako si odhajajoča vlada predstavlja povojno podobo Gaze. V svojem govoru s kritiko ni prizanesel ne Izraelu ne Palestincem, dopustil pa je tudi možnost, da ameriška administracija ni sprejela vseh pravih odločitev. Kar trikrat so ga med govorom prekinili. Ena izmed protestnic v občinstvu ga je opisala kot »krvavega Blinkna, ki se ga bodo vedno spominjali kot zunanjega ministra genocida«. V zadnjem dnevu je bilo v Gazi v izraelskih napadih ubitih 61 ljudi.
Politični horizont za mir
»Prepričan sem, da bo dogovor dosežen,« je o pogovorih v Dohi dejal Blinken. Tja je Islamski džihad, ena od skupin, ki zadržujejo izraelske talce, sinoči poslal svojo delegacijo. V Izraelu so se pri predsedniku vlade Benjaminu Netanjahuju mudili svojci talcev in ga rotili, naj sklene dogovor o prekinitvi spopadov in jih vse pripelje domov. Skrajna desničarska ministra Bezazel Smotrich in Itamar Ben Gvir pa sta še naprej grozila z izstopom iz vlade, če bo Netanjahujeva vlada dogovor sprejela. Toda tik pred nastopom mandata Donalda Trumpa je res kazalo, da utegne biti tokrat dosežen, po več neuspelih poskusih v minulih mesecih.
Medtem je Antony Blinken v enem svojih zadnjih velikih govorov povlekel črto pod štiri leta ameriške politike na Bližnjem vzhodu. Kot tri ključne cilje v zadnjih mesecih je izpostavil ameriška prizadevanja za končanje vojne v Libanonu, vojne v Gazi ter dokončanje procesa normalizacije odnosov med Izraelom in Savdsko Arabijo. Ta je po ameriških zamislih najboljša pot do večje integracije Izraela v regijo. V spodbudo so bili v Washingtonu pripravljeni s Savdsko Arabijo skleniti strateško partnerstvo, obrambni sporazum, sporazum o sodelovanju na področju civilne rabe jedrske energije in povečati blagovno menjavo med državama.
Po oceni Blinkna je mir na Bližnjem vzhodu še vedno mogoč, ključni pa so mladi ljudje, ki morajo sprejeti miroljubno sobivanje. Kajti kot je poudaril v svojem kritičnem govoru, v katerem ameriških napak ni podrobneje razdelal, ne Izraelci ne Palestinci ne bodo odšli s te zemlje. Izrazil je upanje, da bodo oboji sposobni sprejeti težke odločitve in gledati v prihodnost, potem ko je Hamas s terorističnim napadom 7. oktobra poskušal uničiti možnost vzpostavitve dveh držav za dva naroda. »Palestinci potrebujejo in si zaslužijo politični horizont do samoodločbe,« je ocenjeval Blinken.
Trumpu načrt za povojno Gazo
»Če bo dosežen dogovor o prekinitvi spopadov, bo ta ponudil priložnost za trajno premirje,« je še menil odhajajoči šef ameriške diplomacije. Trumpovi administraciji bo Bidnova ekipa izročila načrt o tem, kako si predstavlja povojni status Gaze. Kot je pojasnil Blinken, bi palestinska uprava morala povabiti mednarodne partnerje, naj ji v Gazi pomagajo ustanoviti in voditi začasno vlado, pri čemer bo pomoč potrebna predvsem na področjih bančništva, oskrbe z vodo, energetike in zdravstva. Začasno vlado bi po njegovem morali sestavljati Palestinci iz Gaze in predstavniki palestinske uprave, čim prej pa bi nato morala popoln nadzor nad Gazo dobiti popolnoma reformirana palestinska uprava. Za varnost v Gazi bi skrbela začasna mednarodna varnostna misija, ki bi jo sestavljale tuje države in preverjeni palestinski kadri. Od nje bi varnostno upravljanje Gaze postopoma prevzela palestinska uprava, je še načrte orisal Blinken.
Ko je kritiziral Izrael – to predstavniki ameriških oblasti redko storijo – se je obregnil ob zadrževanje pobranih davkov, ki bi jih morali izplačati palestinski upravi. Prav tako je kritiziral vse hitrejšo nacionalizacijo Zahodnega brega ter napade naseljencev na Palestince. Obregnil se je tudi ob tišino mednarodne skupnosti, ki je po njegovih besedah premalo odločno zahtevala izpustitev vseh talcev v rokah Hamasa ter premalo kritizirala skrivanje njegovih pripadnikov med civilisti. Če bi bilo drugače, bi množično trpljenje ljudi lahko preprečili, je menil.
