V Pakistanu, državi z 235 milijoni prebivalcev, od katerih je dobra tretjina otrok, se soočajo s številnimi zdravstvenimi težavami. Ena najbolj perečih je epidemija trebušnega tifusa, bolezni, ki jo povzroča bakterija salmonella typhi. Slednja se širi prek hrane ali vode, onesnažene z iztrebki okužene osebe. Če bolezni ne zdravimo, je trebušni tifus usoden v enem od petih primerov.
Zdravljenje je razmeroma enostavno, saj vključuje zgolj jemanje antibiotika. Ob takšnem zdravljenju se pričakuje okrevanje po nekaj dneh. A v najnovejšem izbruhu bolezni na severu Pakistana ni povsem tako. Visoka vročina, hud glavobol, črevesne težave in kopica drugih zelo neprijetnih simptomov tamkajšnje otroke mučijo tudi po več tednov.
Antibiotiki »za vsak slučaj«
Antibiotiki, ki se uporabljajo za zdravljenje trebušnega tifusa, namreč ne delujejo, ker je bakterija salmonella typhi razvila odpornost nanje. Gre za uresničitev strahov, na katere so strokovnjaki že dolgo opozarjali, in sicer, da pretirana raba antibiotikov vodi v razvoj odpornosti pri bakterijah.
Uživanje antibiotikov po svetu narašča, med letoma 2000 in 2018 se je podvojilo. Največjo rast uporabe beležijo v južnoazijskih državah, tudi v Pakistanu. Ker ima več bolezni podobne začetne simptome, laboratorijski testi za diagnostiko pa niso vedno na voljo, zdravniki »za vsak slučaj« predpisujejo antibiotike – še posebej v državah, kjer je dostop do zdravstvene oskrbe omejen.
Kot navaja Guardian, so v Pakistanu pogosto v primeru okužbe z malarijo ali covidom-19 predpisovali antibiotike, saj niso mogli z gotovostjo vedeti, za katero bolezen gre. Ko so se pojavili hitri testi za trebušni tifus, je kazalo, da se bo predpisovanje antibiotikov vse povprek le končalo, a se je izkazalo, da so ti hitri testi pogosto lažno pozitivni, kar je le še povečalo rabo antibiotikov.
Zdravniki imajo zvezane roke
Na severozahodu Pakistana, kjer se v teh dneh soočajo z izbruhom trebušnega tifusa, so otroški oddelki bolnišnic prenapolnjeni. Na posamezni postelji se stiska po pet bolnih otrok, mnogih obolelih zaradi slabih pogojev raje sploh ne pripeljejo v bolnišnico.
»Tifus je bilo nekoč mogoče zdraviti s tabletami, zdaj pa bolniki končajo v bolnišnici,« opozarja Jehan Zeb Khan, klinični farmacevt v bolnišnici Hayatabad Medical Complex v Pešavarju na severozahodu države.
Sev na antibiotike odporne »superbakterije« se je pojavil že leta 2016, odtlej pa se v Pakistanu pogosto soočajo s posameznimi izbruhi. Ker se bolniki ne odzivajo na antibiotike, imajo zdravniki zvezane roke. Možnosti zdravljenja so zelo omejene, zaradi česar stopnja smrtnosti narašča.
Tveganje za izbruh bolezni je večje v okoljih, kjer so higienski standardi nezadostni. Najpogosteje je težava v dotrajanih in nevzdrževanih vodovodnih in kanalizacijskih sistemih ter posledično oporečni vodi. Po nekaterih ocenah je onesnažena voda v Pakistanu kriva za okoli 80 odstotkov okužb z nalezljivimi boleznimi.
Oče enega od otrok, ki za trebušnim tifusom boleha že slab mesec dni, je prepričan, da je za okužbo kriva kontaminirana voda v šoli, saj je zbolelo več otrok.
Razmeroma neučinkovito cepivo
Pakistan je sicer od leta 2019 proti trebušnemu tifusu cepil več kot 30 milijonov otrok, vendar so cepilne akcije izvajali predvsem na jugu države, kjer se je na antibiotike odporna superbakterija prvič pojavila. Okužba se je odtlej pričela širiti proti severu, kjer je precepljenost nižja. Cepivo sicer ne sodi med najbolj učinkovite, saj zaščita z leti hitro upada.
»Superbakterije« so zaznali že tudi v Indiji, na Kitajskem, v Katarju, Združenem kraljestvu in ZDA. Resnost situacije so prepoznali tudi v Organizaciji združenih narodov, kjer so temo na antibiotike odpornih bakterij umestili na dnevni red zasedanja, ki poteka te dni.
»Vstopili bomo v fazo, ko se superbakterije ne bodo odzivale na zdravila. To pomeni, da se bomo vrnili v čas, ko je bil trebušni tifus najbolj smrtonosna bolezen. In to nas lahko resnično skrbi,« še pravi Jehan Zeb Khan.
