V bitki za Pokrovsk na jugovzhodu Ukrajine v regiji Doneck Ukrajincem kaže vse slabše. Mesto, ki je imelo pred vojno 60.000 prebivalcev, je kot železniško in cestno vozlišče strateško pomembno. Boji za mesto so najhujši v zadnjih tednih, ruska vojska se mu je približala na dobrih 10 kilometrov, potem ko je v zadnjih dneh osvojila več vasi. V petek so ukrajinske oblasti začele evakuacijo Pokrovska in okoliških krajev.
V Kijevu upajo, da bodo ta neuspeh nadoknadili z napredovanjem v ruski regiji Kursk, kjer je po ocenah britanskega obrambnega ministrstva ukrajinska vojska od 6. avgusta, ko se je začel prodor čez severovzhodno mejo, osvojila okoli 800 kvadratnih kilometrov ozemlja. Povsem je že zatrla tudi odpor v mestecu Sudža, ki leži 10 kilometrov od meje in je imelo pred 6. avgustom pet tisoč prebivalcev, pomembno pa je kot operacijska točka za prenos ruskega plina do Evrope.
Domove zapustilo že več kot 200.000 ljudi
Vojaški analitik Frank Ledwige je za televizijo Deutsche Welle dejal, da zaradi obrambe ruskega ozemlja ruska vojska gotovo ne bo oslabila ofenzive na Pokrovsk. Prej velja obratno: ukrajinska vojska je oslabila pomembne dele fronte v Donecku, tudi obrambo Pokrovska, ker potrebuje močno vojsko v Kursku. A zaradi vse večjih težav pri oskrbovanju frontne črte v Kursku bo težko napredovala še za 20 ali 30 kilometrov. Možno je tudi, da ruska vojska ukrajinski dopušča napredovanje v regiji, da bi bili Ukrajinci potem bolj ranljivi zaradi težav z logistiko.
Poveljnik ukrajinske vojske general Oleksander Sirski je izjavil, da so v Sudži odprli urad vojaške uprave, ki naj bi skrbel za ruske civiliste, tudi za red in mir. Na ruski strani je sicer domove zapustilo že več kot 200.000 ljudi. Novih izgnancev bi bilo lahko še veliko, če je res, kar trdi washingtonski Inštitut za vojne študije, da ruska vojska utrjuje obrambo in gradi obrambne rove kar 16 kilometrov od frontne črte.
Sirski je še dejal, da je ukrajinska vojska v sredo in četrtek osvojila dodatnih 150 kvadratnih kilometrov ozemlja. Bila naj bi že 35 kilometrov od meje. Ukrajinski specialci pa so ujeli skupino 102 vojakov iz 488. motoriziranega polka in enote Ahmat, v kateri so Čečeni. Poleg vpoklicanih vojakov Kursk branijo tudi Osetijci s Kavkaza.
»Vojaško sredstvo« za enakopravna pogajanja
V Kijevu trdijo, da hočejo osvojeno ozemlje, ki bi morda lahko kmalu doseglo 1300 kvadratnih kilometrov, kolikor jih je ruska vojska osvojila letos v Ukrajini, uporabiti kot tamponsko cono, ki bi preprečevala ruske napade na Ukrajino. Najbrž je bil najbližje resnici Mihajlo Podoljak, glavni svetovalec Zelenskega, ko je v petek na omrežju X izjavil, da je cilj ukrajinskega vdora na rusko ozemlje prepričati Kremelj v nujnost enakopravnih pogajanj: »Vojaško sredstvo je uporabljeno, da bi prepričali Rusijo, naj začne proces enakopravnih pogajanj.«
Glavni Putinov svetovalec Nikolaj Patrušev je za časopis Izvestia dejal, da je Nato vpleten v ukrajinski vdor na rusko ozemlje: »Pri načrtovanju operacije v kurski regiji so sodelovali Nato in zahodne države. Izjave ameriških voditeljev, da niso vpleteni v zločine Kijeva v kurski oblasti, ne držijo ... Brez njihove udeležbe in neposredne podpore si Kijev ne bi upal stopiti na rusko ozemlje.«
Na ruskem obrambnem ministrstvu pa trdijo, da so prestregli dvanajst ameriških izstrelkov ATACS, ki jih je ukrajinska vojska izstrelila, da bi porušila krimski most. Most, ki povezuje Rusijo in polotok Krim, priključen leta 2014, je pomemben, ker po njem poteka oskrba ruske vojske na jugu Ukrajine, tudi v oblasteh Herson in Zaporožje. Sicer so ga Ukrajinci že poškodovali oktobra 2022, ko so nanj poslali tovornjak bombo.
