Novinarska konferenca evropske komisarke za energijo Kadri Simson o njenem letnem poročilu, v katerem je poudarek na prehodu na obnovljive vire energije, se je vrtela predvsem okrog ruskega plina. Sicer se je uvoz ruskega plina v EU v zadnjih treh letih močno zmanjšal, v njenem poročilu piše, da s 45 na 15 odstotkov porabe v EU. Vendar je na primer avgusta ukrajinska osvojitev ruskega mesta Sudža, v katerem je ruski plinski terminal za izvoz v EU, takoj močno dvignila cene plina v EU. Ukrajinci pa niso ustavili pretok plina v Sudži. A konec leta se bo iztekla pogodba o tranzitu ruskega plina preko Ukrajine in ruski predsednik Volodimir Zelenski je noče podaljšati: »Nočemo jim pomagati pri zaslužku.« Najbrž bo tudi Ukrajina na izgubi, a menda manj kot Gazprom.
EU se pripravlja na novo leto
Evropsko komisarko za energijo so pri predstavitvi njenega letnega poročila novinarji spraševali predvsem, kako se bo EU po novem letu oskrbovala z ruskim plinom, ko Ukrajina ne bo več dovolila uporabe svojih plinovodov. Komisarka meni, da bi morale države članice EU, ki so odvisne od ruskega plina, najti druge dobavitelje.
Simsonova je na novinarski konferenci dejala, da se EU pripravlja na ta konec pogodbe med Moskvo in Kijevom. Omenjala je pogovore med Kijevom in Bakujem, da bi po novem letu v ukrajinskem plinovodu ruski plin zamenjal azerbajdžanski, kar je sicer malo verjetno. Podjetja, ki zaradi pogodb, sklenjenih pred začetkom ukrajinske vojne, še vedno uporabljajo ruski plin, je pozvala, naj ne poskušajo najti druge poti za dobavo ruskega plina, ampak naj raje poskušajo najti druge dobavitelje plina. Pri tem je najbrž spet mislila na Azerbajdžan. Tudi sicer je pozvala k nadaljnjemu zmanjševanju odvisnosti od ruskega plina v EU, čeprav še ni pod evropskimi sankcijami.
Tri problematične članice
Povedala je, da sta v zadnjih dveh letih k manjši odvisnosti od ruskega plina v EU pripomogla veliko dražji ameriški utekočinjeni plin in norveški plin, ki prihaja po plinovodu pod morsko gladino, pa tudi alžirski in azerbajdžanski plin, ki prihaja preko Turčije. Poleg tega se je od leta 2022 v EU zmanjšala poraba plina za 18 odstotkov.
Podzemna skladišča plina v EU so že zdaj 90-odstotno polna, kar je bil sicer cilj šele za 1. november. EU je torej pripravljena na zimo. Kot svojo prednostno nalogo je Simsonova navedla pomoč Ukrajini, da se prebije čez zimo. Zaradi zbombardirane energetske infrastrukture bodo prav Ukrajinci pozimi marsikje ostali brez plina in gretja, čeprav preko Ukrajine prihaja v EU velik del ruskega plina (drugi del pa preko Turčije).
Od ruskega plina, ki torej januarja naj ne bi več prihajal preko Ukrajine, so še vedno močno odvisne Madžarska (45 odstotkov uvoza), Slovaška (89 odstotkov uvoza) in Avstrija (okoli 90 odstotkov uvoza). Simsonova pa ni povedala, kaj bo po novem letu s temi tremi državami, ki nimajo morja in tako težko uvažajo ameriški utekočinjeni plin, s katerim si pomagata zlasti Nemčija in Italija. Predvsem gre za to, da je leta 2008 Slovaška podpisala pogodbo z Gazpromom za 20 let, Madžarska leta 2021 podobno pogodbo za 15 let, avstrijski energetski velikan OMV pa bo moral kupovati ruski plin do leta 2040. Če bo na primer OMV prekinil pogodbo z Gazpromom, mu bo moral plačati milijardo evrov.
