Še poldrugi mesec manjka do inavguracije Donalda Trumpa za novega ameriškega predsednika. Tako kot se Ukrajina in Rusija na bojišču poskušata pozicionirati za njegov drugi mandat, ki bo usodno vplival na tamkajšnje bojišče, se v višjih obratih vrti tudi diplomacija. Ukrajina je v minulih dneh priznavala, da ji ne bo uspelo osvoboditi vsega ozemlja, hkrati pa je jasno povedala, da si kot varnostno garancijo po prekinitvi spopadov želi zgolj Natov dežnik. Toda vnovični pritiski Kijeva ob tokratnem zasedanju zunanjih ministrov Nata niso uspešni. Več držav z odločitvijo čaka na nastop Trumpove vlade, je odkrito pojasnila Baiba Braže, latvijska zunanja ministrica. Zavezništvo je sicer na svojem poletnem vrhu v Washingtonu sprejelo odločitev, da je ukrajinska pot v Nato nepovratna.
Prekršeni memorandum
V Kijevu svoje želje po članstvu v Natu kot varnostni garanciji pojasnjujejo s slabimi izkušnjami z budimpeškim memorandumom, ki je bil podpisan na jutrišnji dan pred tridesetimi leti in bi moral državi zagotavljati varnost in ozemeljsko celovitost, a ga je Rusija prvič kršila leta 2014 s pripojitvijo Krima, drugič pa leta 2022 z invazijo na Ukrajino. »Ne bomo pristali na nobene alternative ali nadomestke za polnopravno članstvo Ukrajine v Natu,« je dejal zunanji minister Ukrajine Andrij Sibiha pred prihodom v Bruselj.
Memorandum iz Budimpešte so leta 1994 sklenili takratni predsedniki Rusije Boris Jelcin, Ukrajine Leonid Kučma in ZDA Bill Clinton ter britanski premier John Major. Namen dogovora je bil Ukrajini zagotoviti varnost in ozemeljsko celovitost v zameno za njeno odpoved sovjetskemu jedrskemu orožju na svojih tleh. Podoben dogovor so v ločenih memorandumih v Budimpešti sklenili še s Kazahstanom in Belorusijo. Rusija, ZDA in Velika Britanija so se kot države garancijske sile v memorandumih obvezale, da vojaško ali z gospodarsko prisilo ne bodo ogrožale Ukrajine, Belorusije in Kazahstana.
Ukrajinski arzenal okoli 1900 jedrskih konic so takrat prepeljali na rusko ozemlje in ga uničili. Največja razprava o odpovedi jedrskega orožja je takrat potekala prav v Ukrajini zaradi ocene, da bi jo Rusija lahko napadla. Ukrajina je med pogajanji hotela dobiti jasna varnostna zagotovila ZDA, a je dobila le precej splošna, ki so bila politični kompromis: ZDA bodo spoštovale ukrajinsko ozemeljsko celovitost in njeno nedotakljivost meja.
Krepitev Ukrajine pred pogajanji
O takojšnjem članstvu v Natu generalni sekretar Mark Rutte včeraj ni rekel niti besede. Tudi odhajajoči ameriški zunanji minister Antony Blinken se je komentiranju te ukrajinske želje ob prihodu na vrh izognil. Rutte pa je včeraj pred začetkom zasedanja zunanjih ministrov večkrat poudaril, da je sedaj treba okrepiti Ukrajino, da bo v pogajanja z Rusijo stopila s pozicije moči. To pomeni več orožarskih pošiljk, več zračne obrambe, boljšo koordinacijo zaveznikov in uresničevanje že obljubljene pomoči, je dejal. V preteklih dneh je sicer več držav napovedalo novo pomoč za Ukrajino, spet tudi ZDA v višini 725 milijonov dolarjev. Šlo bo za rakete stinger, strelivo za raketne sisteme himars, drone in protipehotne mine. Za Kremelj je to dokaz, da Bela hiša želi nadaljevati vojno.
Predsednik Volodimir Zelenski je v minulih dneh sicer dejal, da ukrajinska vojska ta čas ni dovolj močna, da bi lahko ponovno osvojila nekatera zasedena ozemlja. Hkrati pa je poudaril, da mora Nato kot varnostno jamstvo Ukrajini zagotoviti svoj dežnik nad neokupiranim ozemljem: »Če želimo ustaviti vročo fazo vojne, moramo ozemlje Ukrajine, ki ga imamo pod nadzorom, vzeti pod okrilje Nata.«
