Hrvaška in Ukrajina sta dosegli dogovor o izvozu ukrajinskega žita prek jadranskih in rečnih pristanišč. Žito bodo na Hrvaško dostavili po Donavi do pristanišča v Vukovarju, nato pa po železnici prepeljali do jadranske obale. Zagreb je že prej ponujal Kijevu uporabo svojih rečnih in obmorskih pristanišč za izvoz, dogovor pa so dosegli med ponedeljkovim delovnim obiskom zunanjega ministra Gordana Grlića Radmana v Ukrajini.
Ukrajina ni navedla, koliko žita bi lahko izvozila prek Hrvaške, da bi tudi na ta način zaobšla rusko pomorsko blokado izvoza po nedavnem odstopu Moskve od črnomorske pobude za žito. Zmogljivosti vukovarskega pristanišča, ki je bilo med vojno na Hrvaškem uničeno, so od 1,2 do 1,5 milijona ton tovora na leto. Hrvaška pristanišča na Jadranu imajo občutno večje zmogljivosti. V prvem trimesečju sta denimo pristanišči na Reki in Pločah skupaj pretovorili nekaj manj kot 2,5 milijona ton tovora, sipki tovor pa predstavlja slabih 17 odstotkov prometa po podatkih statističnega urada.
Koliko je tam prostih kapacitet, sicer ni znano, bo pa vsaka prišla prav Ukrajini, ki je iz svojih črnomorskih pristanišč v letu dni, ko je veljal dogovor z Rusijo, izvozila 33 milijonov ton žita. Že v tem času ga je sicer izvažala tudi prek ozemlja EU, kar bi v Kijevu radi še povečali s treh milijonov ton na štiri ali 4,5 milijona ton na mesec. Ob tem so tudi določene ovire, ker nekatere članice EU trdijo, da ukrajinsko žito ob transportu nezakonito konča na njihovem trgu in zbija ceno domačim izdelkom. Pet držav članic Unije, ki mejijo na Ukrajino, sicer ne nasprotuje transportu, zahtevajo pa podaljšanje prepovedi uvoza ukrajinskega žita, ki se izteče 15. septembra.
Razminiranje ključno za obnovo
Grlić Radman je med obiskom v Kijevu znova izpostavil, da želi Hrvaška z Ukrajino deliti svoje izkušnje mirne reintegracije vzhodne Slavonije, ki je bila pod srbsko okupacijo med vojno v prvi polovici 90. let prejšnjega stoletja. Hrvaška je tudi donirala milijon evrov Unicefu, ki je s tem prispevkom kupil 50 generatorjev in jih razdelil šolam, vrtcem in bolnišnicam po vsej Ukrajini, ki se sooča z energetsko krizo zaradi uničene infrastrukture.
Grlić Radman in Kuleba sta govorila tudi o razminiranju. Ukrajinski zunanji minister je poudaril, da Ukrajina vidi Hrvaško kot ključnega partnerja za proces humanitarnega razminiranja, ki je tudi eden predpogojev za povojno obnovo in gospodarsko okrevanje, vključno z ohranjanjem ene vodilnih vlog v svetovni proizvodnji žit. Hrvaška je prispevala štiri milijone evrov programu OZN za protiminske dejavnosti Ukrajini, 11. in 12. oktobra pa bo gostila mednarodno donatorsko konferenco za razminiranje Ukrajine.
