Po nedeljskih parlamentarnih volitvah na Poljskem se v državi obeta velik politični preobrat. Sedanjo vladajočo stranko Zakon in pravičnost (Pis) in premierja Mateuza Morawieckega utegne nadomestiti nekdanji premier in voditelj Državljanske platforme Donald Tusk skupaj s še dvema strankama. Tako se obeta prelom s populistično politiko PiS, ki je z reformami pravosodja, neskladnimi z načeli delitve oblasti in neodvisnosti pravosodja, državo spravila na ostro konfrontacijsko pot z Evropsko unijo.
Poljaki so z najvišjo volilno udeležbo v zadnjih 34 letih – ta je bila kar 74-odstotna – večino glasov namenili opoziciji. Vrste pred nekaterimi volišči so bile tako dolge, da so se volitve po uradnem zaprtju volišč ponekod zavlekle tudi do 3. ure zjutraj. Volilna udeležba je bila za kar enajst odstotnih točk višja kot leta 1989, ko so Poljaki izglasovali novo spremenjeno sestavo poljskega parlamenta ter senata in s tem na voliščih končali protikomunistično revolucionarno vrenje v državi. Volitev so se udeležili tudi številni mladi volilci, se je videlo v vrstah čakajočih pred volišči.
Vladajoča skrajno desna konservativna in populistična stranka Zakon in pravičnost je sicer ohranila mesto najmočnejše politične sile v državi (36,51 odstotka glasov), a je s takšnim rezultatom v spodnjem domu parlamenta (sejmu) izgubila kar 39 sedežev v primerjavi z volitvami leta 2019 (takrat so osvojili 235 sedežev). PiS v nedeljo ni izgubila le volitev, zaradi bojkota volilcev ni uspel niti referendum o migracijah, s katerim si je hotela izboljšati možnosti za zmago. Večina volilcev glasovnic namreč sploh ni prevzela in tako ni bil dosežen kvorum, za katerega bi se moralo referenduma udeležiti najmanj 50 odstotkov volilcev (dejansko je glasovnice prevzelo zgolj 40 odstotkov volilcev).
Do nove vlade še več tednov
Druga najmočnejša sila v držav in de facto zmagovalka volitev je postala Državljanska koalicija pod vodstvom konservativne Državljanske platforme, ki jo vodi nekdanji premier in nekdanji predsednik evropskega sveta Donald Tusk. Nadpovprečno veliko glasov je glede na svoj rezultat na nacionalni ravni dosegla v velikih mestih (Varšavi, Lodžu in Poznanu). Dosegla je 29,6 odstotka glasov ali 158 sedežev.
Na tretje in četrto mesto sta se uvrstili najverjetnejši koalicijski partnerici Tuska – Tretja pot (14,50 odstotka glasov oziroma 61 sedežev v sejmu) in Nova levica 8,37 odstotka glasov oziroma 30 sedežev v sejmu).
Čeprav s stranko PiS oziroma njeno koalicijo Združena desnica nihče ne želi več v koalicijo (tudi skrajno desna stranka Konfederacija ne), bo predsednik države Andrzej Duda mandat za sestavo nove vlade najverjetneje najprej ponudil na volitvah zmagoviti stranki. Tusk in potencialni koalicijski stranki, ki skupaj presegajo večino poslanskih mest v 460-članskem sejmu (dosegajo 249 sedežev), bodo morda morale na priložnost za oblikovanje vlade počakati več tednov. Že zdaj se ocenjuje, da bi za prihodnjo koalicijo pod vodstvom Tuska težavo utegnil predstavljati veto na predloge zakonodaje, ki ga lahko vloži predsednik Duda. Analitiki zato pričakujejo, da bo moralo med novo Tuskovo vlado in Dudo, ki je izšel iz stranke PiS, priti do neke vrste dogovora o sodelovanju.
Volitve v polarizirajočem ozračju
Da so volitve na Poljskem potekale v močno polariziranem ozračju, so včeraj ugotavljali tudi volilni opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Kot so zapisali v svojem prvem poročilu, je bil predvolilni boj svoboden, vendar ga je zaznamovalo opazno prekrivanje sporočil vladajoče stranke in vladnih informacijskih kampanj. Skupaj z izkrivljenim in odkrito strankarskim poročanjem javne radiotelevizije je to pomenilo jasno prednost vladajoče stranke in spodkopalo demokratično ločitev države in strankarskega prostora. »Bili smo priča polariziranemu predvolilnemu okolju, v katerem so zaostrena retorika, nedavne spremembe volilnega pravnega okvira in resni pomisleki glede pravosodnega sistema spodkopali zaupanje državljanov v institucije. Kljub temu je zgodovinsko visoka volilna udeležba pokazala zavezanost državljanov k ohranjanju demokracije na Poljskem,« je ocenila Azadeh Rojhan, namestnica vodje delegacije parlamentarne skupščine Sveta Evrope, ki je opazovala volitve na Poljskem.
