Francoski predsednik Emmanuel Macron je v četrtek prišel na obisk v Varšavo, ki pa ga je skrajšal na nekaj ur, ker ima doma težave z iskanjem mandatarja. S premierjem Donaldom Tuskom sta se pogovarjala o nadaljnji podpori Ukrajini zdaj, ko naj bi po izvolitvi Donalda Trumpa, ki hoče končati konflikt in še prej zmanjšati ali celo ukiniti pomoč Ukrajini, že potekale priprave na mirovna pogajanja. Poljska je ena od držav, ki najbolj podpirajo Ukrajino vse od začetka ruske agresije februarja 2022.
Macron je Tusku gotovo zelo natančno poročal o pogovorih, ki jih je imel v soboto, pred slovesnim odprtjem notredamske katedrale, s Trumpom, ki se je zavzel za »takojšnje premirje«, in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, ki ni hotel dajati vtisa, da je razočaran. Macron je na novinarski konferenci v Varšavi ob Tusku izjavil: »Trumpova administracija (ki bo prevzela oblast 20. januarja) je dala vedeti, da hoče poskusiti spremeniti potek tega konflikta. Tesno moramo torej sodelovati z ZDA, seveda skupaj z Ukrajino, da bi našli možno pot, ki bi upoštevala interese Ukrajine, njeno suverenost kakor tudi interese Evropejcev in njihovo varnost.«
Zelenski ne zavrača mirovnikov
Tusk pa je na novinarski konferenci zavrnil najnovejši Macronov predlog o mirovnih silah: »Takoj moram zavrniti ugibanja o tem, da bi po premirju ali sklenitvi miru poslali vojake v Ukrajino. O tem bo, kar zadeva Poljsko, odločitev sprejeta v Varšavi in samo v Varšavi. Za zdaj česa takega ne načrtujemo.« Kot poroča poljski časnik Rzeczpospolita, Macron predlaga po sklenitvi miru napotitev 40.000 vojakov evropskih držav v Ukrajino kot mirovnih sil. Eden od članov nemške vlade je izjavil, da je Macronova ideja o mirovnih silah nekaj podobnega, kot če bi hoteli narediti peti korak pred drugim korakom. Kancler Olaf Scholz je bil sicer v četrtek v stiku z Macronom in Tuskom.
Zelenski je pripravljen razmisliti »o prisotnosti Natovih vojakov na ozemlju Ukrajine, ki bi ji zagotovili varnost, preden vstopi v Nato«. Še vedno pa zahteva ukrajinsko članstvo v Natu, ker sicer noben mir ne bo zagotovil Ukrajini varnosti. Leta 1994 se je namreč Kijev odpovedal jedrskemu orožju v zameno za zagotovila o varnosti Ukrajine, ki pa jih je Rusija pozabila, najbolj očitno z odkrito agresijo 24. februarja 2022.
Še eno veliko srečanje
Naslednji teden bodo voditelji EU na evropskem svetu še zadnjič pred koncem januarja v tem formatu govorili o evropski politiki do Ukrajine, tako da bi pripravljeni pričakali Trumpov prevzem oblasti z zavzemanjem za mir, ki ne bo v korist napadene Ukrajine. V Elizejski palači so v sredo sporočili, da si Macron prizadeva, da bo Ukrajina »prišla na pogajanja s pozicij moči«.
A Ukrajini slabo kaže, ne le zaradi Trumpove zmage na ameriških predsedniških volitvah, ampak tudi zaradi napredovanja – sicer zelo počasnega – ruske vojske. Menda bi po več mesecih srditih bojev strateško mesto Pokrovsk, ki je pomembno cestno in železniško križišče, lahko kmalu padlo v roke ruski vojski, ki bi se ji tako odprla možnost za osvojitev velikega dela jugovzhodne Ukrajine.
