Odkar je konec avgusta v nemškem mestu Solingen sirski državljan, ki bi ga morali deportirati z države zaradi zavrnjene prošnje za azil, ubil tri ljudi, se Nemčija nahaja sredi težke razprave o zaostrovanju azilne politike. Še preden se je včeraj o njenem obsegu neuspešno nadaljevala in tudi zaključila razprava vlade z opozicijskimi krščanskimi demokrati (CDU/CSU), je nemška notranja ministrica Nancy Faeser napovedala uvedbo mejnih kontrol z vsemi nemškimi sosedami. Najostreje se je na te nemške namere odzvala poljska vlada. Premier Tusk je menil, da je odločitev Berlina nesprejemljiva. Po njegovi oceni to predstavlja »konec schengna«. Napovedal je nujna posvetovanja z državami, ki bodo občutile uvedene nemške kontrole.
Proti zahodu nadzor vsaj pol leta
Dodatna uvedba mejnih nadzorov je sicer prvi korak, s katerim želi nemška vlada pomiriti razgrete strasti in poskušati zagotoviti boljše nadzorovanje svojih meja pred nezakonitimi migracijami. Prav tako je takšen ukrep delno zagotovo tudi poskus vsaj majhnega zmanjšanja kritike skrajno desne opozicijske stranke AfD, ki je pred nedavnim slavila na deželnih volitvah v Turingiji, na Saškem je zasedla drugo mesto, na bližnjih deželnih volitvah na Brandenburškem pa naj bi postala druga najmočnejša politična sila v tej zvezni deželi takoj za CDU/CSU.
Mejne kontrole je imela Nemčija že vzpostavljene proti svojim vzhodnim sosedam in Švici od oktobra lani, proti južni sosedi Avstriji pa vse od leta 2015. Sedaj zaradi grožnje islamskega terorizma, obvladovanja nezakonitih migracij in nevarnosti čezmejnega kriminala od prihodnjega ponedeljka uvaja še mejni nadzor na vseh mejnih prehodih proti Franciji, Luksemburgu, Belgiji, Nizozemski in Danski. Za začetek bo potrebno osebne dokumente na teh mejah pri vstopu v Nemčijo pokazati šest mesecev. »Krepimo notranjo varnost in nadaljujemo z odločnim bojem proti nezakonitim migracijam,« je sprejeto odločitev opisala ministrica Faeserjeva.
Kako okrepiti zavračanja
prišlekov ne mejah?
Vladajoča koalicija je skupaj z opozicijo in deželnimi vladi vseh šestnajstih zveznih dežel rešitve za zaostrovanje migracijske politike iskala že pred tednom dni. Takoimenovani varnostni paket je bil znan že pred tem srečanjem. Vlada je namreč že izrazila pripravljenost, da si bo prizadevala za lažjo deportacijo kriminalcev in teroristov v Afganistan in Sirijo. Olajšali bi pogoje za deportacijo, med drugim bi lahko deportirali tudi mladoletne, ki bi uporabili orožje v napadih. Prav tako bi deportirali azilante, ki so bili obsojeni na vsaj dveletno zaporno kazen. Status azilanta bi izgubili tudi vsi, ki bi se iz Nemčija na obisk vrnili v svojo domovino. To se je dogajalo pogosto – tudi v primeru Afganistana, kar je pokazatelj, da osebe ne potrebujejo mednarodne zaščite. Izjema v tej grožnji za izgubo azilantskega statusa bi bili Ukrajinci.
Vse te in druge ukrepe varnostnega svežnja je vlada sprejela pod močnim pritiskom prvaka CDU Friedricha Merza, ki si želi postati naslednji kanclerski kandidat krščanskih demokratov. Na včerajšnjem sestanku med koalicijo in opozicijo naj bi se doseglo še dogovor o ključnem vprašanju: kako poslej z nezakonitimi migranti postopati na nemških mejah, kjer so doslej vstop v državo prepovedali nezakonitim migrantom, ki niso zaprosili za azil, oziroma potnikom brez ustreznih potovalnih dokumentov ter viz. CDU/CSU je na srečanje vnovič prišla z njihovo znano pozicijo, da je potrebno prosilce za azil zavračati na nemških mejah. Nemška vlada je sicer pripravila zaostritve sedanjega režima zavračanja, vendar bi prišleke zavračali v skladu z mednarodnim pravom. To je pomenilo, da bi še naprej opravljali azilne postopke, vendar bi ti potekali v bližini meja, kjer bi jih v sprejemnih centrih še pospešili. A ti predlogi za krščanske demokrate niso bili zadostni. Pogajanja so prekinili in jih v takšnem formatu ne nameravajo več nadaljevati.
