Po podatkih Hrvaške centralne banke (HNB) je najpogostejši ponarejeni bankovec tisti za 50 evrov, teh je bilo letos več kot tretjina vseh, ki so jih odkrili, in sicer 1282. Sledi 451 ponarejenih bankovcev za 20 evrov in 347 ponaredkov stotakov pa tudi nekaj bankovcev po pet evrov. Vse skupaj v vrednosti nekaj manj kot 150.000 evrov.
Prestregli so tudi 26 lažnih petstotakov; pravi so sicer še zmeraj v uporabi, čeprav jih ne tiskajo več. Pri tiskanju enega izmed najvrednejših bankovcev na svetu so v Evropski centralni banki in centralnih bankah držav članic, ki tiskajo evre, obupali prav zaradi povezav bankovca s pranjem denarja, črnim trgom in financiranjem terorizma, kot tudi zaradi tega, ker le redki vedo, kako je videti, še manj ljudi pa ga je videlo na lastne oči.
Na Hrvaškem so postopno uvajali bankovce v bankomate, od novega leta najprej tiste po deset in 20 evrov, ter nato spomladi tiste za 50 in 100 evrov. Hrvaška centralna banka (HNB) je z uvedbo evra na Hrvaškem državljanom ponudila vrsto izobraževalnega gradiva, tudi na youtubu, o tem, kako preveriti, ali gre za ponaredke. Takoj so opozorili na pojav ponarejenih evrskih bankovcev, med katerimi so našli tudi takšne, ki so dobesedno označeni kot filmski rekviziti, saj na njih v angleščini piše, da niso zakonito plačilno sredstvo. Kljub temu so nekateri nasedli goljufom. V Crikvenici so sredi julija policisti kazensko ovadili moškega, ki je dva sladoleda plačal s ponarejenim bankovcem za 200 evrov z napisom »souvenir«.
Po drugi strani se oblasti soočajo tudi z izjemno kakovostnimi ponaredki, kot je še pred nekaj meseci opozorila istrska policija. Pravijo, da skoraj ne mine mesec, da ne bi kdo poskušal prinesti ponarejenih evrskih bankovcev na Hrvaško. Znan je primer, ko se je februarja moški pripeljal z avtomobilom nemške registracije iz Bosne in Hercegovine na hrvaški mejni prehod Svilaj nedaleč od Slavonskega Broda in poskusil pretihotapiti 800 bankovcev po deset evrov. Policija opozarja ljudi, naj bodo pozorni in pri vsakem bankovcu preverijo, ali ima varnostno nit in vodni žig. Evrski bankovci so sicer zavarovani z vrsto zaščitnih elementov, med drugim z optično spreminjajočo se barvo, ki prehaja iz vijoličaste v olivno zeleno ali rjavo, odvisno od tega, kako jo človek vidi, in mora biti vidna na originalnem bankovcu. Vse to omogoča lažje preverjanje pristnosti bankovcev, da bi jih bilo težje ponarediti. »Če dvomite o pristnosti prejetih bankovcev, pokličite policijo ali sum prijavite najbližji policijski postaji,« pravijo hrvaški policisti. Hrvaška zakonodaja je stroga do ponarejevalcev, saj jim grozi do deset let zapora, tisti, ki bodo nevede prejeli ponarejeni denar, a ga zavestno posredovali naprej, pa bodo v zaporu preživeli do tri leta.
Na poštah, bankah in v drugih finančnih ustanovah na Hrvaškem imajo števce denarja, ki prepoznajo vsak ponaredek in ga ločijo od preostalih. Skenerji in kemični detektorji ponarejenih bankovcev so postali skorajda obvezni del opreme v gostinskih lokalih. Najranljivejši so državljani, ki rokujejo z gotovino, še posebno previdni pa morajo biti na vrhuncu hrvaške turistične sezone, ko je v obtoku največ (lažnega) denarja.
