Ob napovedi je citiral mater Terezo: Ne moremo vsi delati velikih stvari, lahko pa delamo majhne stvari z veliko ljubezni.

Suverena enklava bi po Ramovih besedah postala središče zmernosti, strpnosti in miroljubnega sobivanja. Vlada bi ji namenila 27 hektarjev zemlje v vzhodnem delu Tirane, imenovala pa se bi Suverena država reda bektašev. Imela bi svoje meje, potne liste in upravo.

Edmond Brahimaj - Baba Mondi

»Bektaški red bo dobil suverenost, podobno vatikanski.« Edmond Brahimaj – Baba Mondi Foto: Reuters/Alamy

Red pozdravlja »izjemno pobudo«

Za voditelja reda Bektašev Edmonda Brahimaja, ki ga njegovi privrženci poznajo kot Baba Mondi, je to »izjemna pobuda,« s katero napovedujejo novo obdobje verske strpnosti in spodbujanja miru. »Bektaški red je znan po miroljubnosti, strpnosti in verski harmoniji, s to odločitvijo pa bi dobil še suverenost, podobno vatikanski, kar nam bi omogočilo avtonomno vladanje z verskega in upravnega vidika.«

Poteza »brez primere«

Besnik Sinani, znanstveni sodelavec Centra za muslimansko teologijo na Univerzi v Tübingenu in soustanovitelj inštituta Konak iz Tirane, meni, da je ta ideja »primer sodobnega verskega inženiringa brez primere.«

»Primerjava z Vatikanom, ureditvijo, ki jo je papeški državi leta 1929 vsilil Benito Mussolini, z zgodovinskega vidika ni primerna,« je povedal za Deutsche Welle. »Albanska vlada ni ponudila niti enega prepričljivega argumenta, ki bi upravičil takšno potezo.«

- Edi Rama, Albanski predsednik vlade,- 03.09.2024. - Blejski strateški forum 2024.//FOTO: Bojan Velikonja

Enklava bo po Ramovih besedah postala središče zmernosti, strpnosti in miroljubnega sobivanja (fotografija je z letošnjega blejskega strateškega foruma). Foto: Bojan Velikonja

Načrt mora potrditi še parlament

Albert Rakipi, predsednik Albanskega inštituta za mednarodne študije, trdi, da v tem primeru ne gre le za še eno od vprašanj, o katerih odloča vlada: »Čeprav ne gre za ustanovitev države v klasičnem smislu, torej z lastnim prebivalstvom, ozemljem in institucijami, kot so vojska, policija, javna uprava, sodišča, davčni urad in podobno, bo končna odločitev v rokah parlamenta,« je prepričan.

Za spremembo ustave, po kateri je Albanija enotna in nedeljiva država, je potrebnih vsaj 94 glasov poslancev oziroma dve tretjini vseh v 140-članskem parlamentu.

Po popisu iz leta 2023 je približno polovica od 2,4 milijona prebivalcev Albanije muslimanov. Večina je sunitskih muslimanov, približno desetina pa pripada redu bektašev. Kristjani predstavljajo večino preostalega prebivalstva.

Rakipi meni, da ustanovitev mikrodržave ne bi negativno vplivala na odnose med verskimi skupnostmi v Albaniji, saj je bektaška skupnost v zgodovini služila kot most med muslimani in kristjani. »Mislim, da je pobuda dobra, zlasti ko gre za spodbujanje strpnosti, kulture sodelovanja in sožitja," je ocenil.

Niso vsi za

Za razliko od Rakipija so v albanski muslimanski skupnosti prepričani, da je pobuda »nevaren precedens za prihodnost države.« Vztrajajo, da so edini uradni predstavniki islama v Albaniji.

Besnik Sinani meni podobno, in sicer, da bo ta načrt slabo vplival na medverske odnose v Albaniji: »Trditev, da bo ustanovitev takšne države pripomogla k strpnosti v regiji, je neutemeljena. Če se bo uresničila, se bo verjetno porušila zgodovinska ureditev odnosov med vero in državo.«

Bektaši so islamska verska bratovščina, ki sledi naukom Hadžija Bektaša Velija, anatolskega mistika in derviša iz 13. stoletja. Bektaši so privrženci islamskega misticizma (sufizma), blizu šiitski veji islama. V osmanskem obdobju se je bektašizem iz Anatolije razširil na Balkan, zelo vplivni pa so bili med janičarji.

 

Priporočamo