Srbski predsednik Aleksandar Vučić je sporočil, da je podpisal soglasje k uvedbi 75-dnevnega obveznega služenja vojaškega roka, saj »Srbija potrebuje močno vojsko za odvračanje tistih, ki nam grozijo«. Ob tem je na veliki slovesnosti pred poslopjem parlamenta ob podelitvi častniških činov 177 kadetom vojaško-medicinske akademije dejal, da bo morala država kupiti tudi še več orožja, potem ko je nedavno s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom dosegel dogovor o dobavi dvanajstih bojnih letal tipa rafale za 2,7 milijarde evrov, kar je največji vojaški nakup v zgodovini države.
Nejasnosti je še veliko, čakajo vlado
Vojaški rok bo obvezen za moške, za ženske bo služenje prostovoljno. Šlo naj bi za 60 dni vojaškega izobraževanja in 15 dni vojaških vaj, prva generacija pa bo po napovedih premierja Miloša Vučevića služila enkrat prihodnje leto. Petinsedemdesetdnevno služenje bo namenjeno predvsem usposabljanju vojaških obveznikov in krepitvi rezervne sestave, saj bo imela Srbija profesionalno vojsko še naprej. Vrsta drugih informacij pa javnosti še ni znana. Euronews Srbija je sicer poročal, da bo služenje verjetno obvezno za vse polnoletne moške do starosti 30 let, pri čemer se sklicuje na pretekle izjave premierja. Ni pa še jasno, ali bo mogoče služiti v kraju bivanja in kako bo vlada zaprla zakonske luknje, da se služenju ne bi bilo mogoče tako ali drugače izogniti, denimo s podaljševanjem študentskega statusa, dodajajo.
Uradno gre pri uvedbi obveznega služenja za odločitev vlade, ki mora šele predlagati spremembo zakona, kar naj bi storila do oktobra. Sicer se v državi nič tako pomembnega ne zgodi brez Vučića, ki pa kakšne bolj kočljive odločitve pogosto predstavi kot potezo vlade.
Srbija je obvezno služenje, ki je nazadnje trajalo pol leta, ukinila leta 2011, torej v času, ko so države v Evropi druga za drugo odpravljale naborništvo (v obdobju od 1990 do 2013 jih je to storilo 24). Sedaj se ta trend obrača zaradi vojne v Ukrajini in nasploh spremenjenih varnostnih ocen zaradi izginulega občutka »večnega miru« po koncu hladne vojne, napetosti med velesilami in očitnega preurejanja razmerij v svetu.
Po poteh hrvaškega modela
Srbska vojska ima po neuradnih ocenah od 22.000 do 25.000 pripadnikov stalne sestave in velja za najmočnejšo na tleh nekdanje Jugoslavije. O ponovni uvedbi naborništva govori že dolgo časa in o tem ni enotnega mnenja. Strokovnjaki v srbskih medijih opozarjajo, da ni čisto jasno, zakaj se je vlada za to odločila prav zdaj, dodajajo pa tudi, da se je pred zelo zahtevno logistično nalogo znašla vojska. Obvezno služenje zahteva ureditev namestitve, celovite oskrbe in opreme, od države pa tudi zagotovitev finančnih kompenzacij nabornikom in morebitnim njihovim delodajalcem. Vučić je sicer zatrdil, da bo za to dobro poskrbljeno.
Precej očitno pa je, da Srbija z nekaterimi koraki sledi Hrvaški. Tudi ta je denimo kupila francoska letala tipa rafale (prav tako dvanajst, sicer rabljenih, od teh jih je šest letos že priletelo v državo). In tudi Hrvaška se je že odločila za uvedbo obveznega vojaškega usposabljanja, kar bo začelo veljati z novim letom. Obvezno bo za moške med 18. in 30. letom starosti, trajalo pa bo dva do tri mesece.
