Na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Romuniji so vladajoči proevropski socialdemokrati, ki so nastali iz nekdanjih komunistov, ostali najmočnejša stranka, a so dobili so le 22,3 odstotka glasov, kar je precej manj kot leta 2020, ko so zmagali z 29 odstotki glasov. Volilna udeležba je bila 52,5-odstotna, kar je veliko več kot pred štirimi leti, ko je bila le 32-odstotna. Očitno so tri skrajno desne in proruske stranke, ki so ob svojem zavzemanju za krščanske vrednote, »za ljudstvo proti elitam na oblasti« in za mir v Ukrajini skupaj zbrale 32 odstotkov glasov, na volišča zvabile številne volilce, ki so leta 2020 ostali doma.
Proti trem strankam skrajne desnice, ki je leta 2020 – pravzaprav je šlo takrat za eno samo stranko – dobila trikrat manj poslancev in senatorjev, zdaj več odgovornih politikov poziva k oblikovanju proevropske vlade narodne enotnosti. V takšno koalicijo bi lahko poleg socialdemokratov vstopili krščanskodemokratska stranka PNL, ki je v zadnjih štirih letih padla s 25 na 14 odstotkov glasov, in liberalnosredinska stranka USR, ki je padla s 15 na 12 odstotkov glasov. Vse te tri zmerne stranke skupaj imajo v obeh domovih absolutno večino, in sicer 174 od 330 poslancev in 76 od 136 senatorjev. Čakajo pa jih zelo naporna koalicijska pogajanja. Od sodelovanja treh omenjenih proevropskih strank, h katerim bi se lahko priključila tudi stranka madžarske manjšine s 23 poslanci in 10 senatorji, je odvisno, ali bo Romunija ostala prozahodna članica EU in Nata ali pa se bo, morda podobno kot Orbanova Madžarska, zbližala s Putinovo Rusijo.
Proti Natu in ZDA
Glede na rezultate prvega kroga predsedniških volitev 24. novembra, ko je nepričakovano zmagal skrajni desničar Calin Georgescu in ko so skrajno desni kandidati dobili skupaj skoraj 40 odstotkov glasov, bi bila zmaga skrajne desnice na parlamentarnih volitvah mogoča. Vsekakor bi bilo to za EU in Nato zelo neugodno. Romunska skrajna desnica se namreč – drugače kot na primer italijanska premierka Giorgia Meloni – zavzema za odpravo pomoči Ukrajini in za mir, kot trdijo. Romunija pa ima v EU in Natu najdaljšo mejo z Ukrajino, dolgo 650 kilometrov, in zato strateško lego med sedanjo vojno (ki negativno vpliva na romunsko gospodarstvo). Poleg tega ima Nato, proti kateremu so romunski skrajni desničarji, v Romuniji veliko letalsko oporišče, ki ga povečujejo, tako da bo prehitelo italijanski Aviano in nemški Ramstein ter bo največje Natovo v Evropi. Omeniti velja še oporišče ameriškega protiraketnega ščita v Romuniji, pri čemer ZDA, če odmislimo Donalda Trumpa, tudi ne zbujajo navdušenja pri romunskih desnih skrajnežih, ki so proruski.
Danes se je oglasilo tudi ustavno sodišče in potrdilo veljavnost prvega kroga predsedniških volitev. Eden od kandidatov skrajne desnice, ki je bil šele deveti, se je pritožil, ker naj bi prišlo do nepravilnosti na več voliščih in ker naj bi drugouvrščena Elena Lasconi, kandidatka liberalne stranke USR, ki bi lahko postala prva romunska predsednica, nadaljevala volilno kampanjo na spletu po začetku volilnega molka. Sodišče mu ni pritrdilo, niti ponovno štetje glasov, ki je tudi potekalo, ni prineslo spremembe izida, tako da bo drugi krog med Georgescujem in Lasconijevo potekal to nedeljo.
