»Od vseh oblik nesvobode je suženjstvo najbolj ponižujoče in nečloveško,« je dejal nizozemski kralj na slovesnosti ob 150. obletnici odprave suženjstva v nekdanjih nizozemskih kolonijah. Dodal je, da se čuti »osebno in močno« prizadetega zaradi vseh krivic, ki jih je storila njegova država, in prosil za odpuščanje, poročajo tuje tiskovne agencije.

S tem se je Viljem-Aleksander javno pridružil uradnemu opravičilu, ki ga je konec lanskega leta v imenu Nizozemske podal premier Mark Rutte.

Poleg tega naj bi nizozemska vlada namenila tudi milijonov evrov za projekte ozaveščanja in se zavezala, da bo namenila 27 milijonov evrov za vzpostavitev muzeja, posvečenega časom trgovanja s sužnji.

Pred tem se je pred natanko enim letom na enaki slovesnosti za svojo vlogo v trgovini s sužnji opravičila tudi nizozemska centralna banka, ki je napovedala, da bo za lajšanje posledic suženjstva namenila 15 milijonov evrov. Projekti, ki jih bo financirala, naj bi potekali tako na Nizozemskem kot v nekdanjih kolonijah na Karibih in v Surinamu.

Nizozemska je bila od 17. stoletja dalje ena največjih kolonialnih sil. V več kot 200 letih so nizozemski trgovci zasužnjili in preprodali približno 600.000 ljudi iz Afrike in Azije. Ti so bili nato ob prisilnem delu na plantažah žrtev fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja. Okoli 75.000 jih je tudi umrlo med prečkanjem Atlantika.

Nizozemska je bila sicer ena zadnjih držav v Evropi, ki je odpravila suženjstvo. Danes v prestolnici poteka vsakoletna slovesnost, ki obeležuje odpravo suženjstva na Nizozemskem 1. julija 1863.