Romunija ni šla po poti Kanade in Avstralije. Tam sta na parlamentarnih volitvah presenetljivo izgubila voditelja strank, ki so ju volilci prepoznavali kot podobna Donaldu Trumpu, v Romuniji pa je v nedeljo v prvem krogu predsedniških volitev zanesljivo zmagal nacionalist George Simion, ki se identificira s politikami ameriškega predsednika. Poleg tega nasprotuje vojaški pomoči Ukrajini, ostro kritizira Bruselj in se zavzema, da bi Romuniji priključili dele Ukrajine in Moldavije, ki jih je morala po drugi svetovni vojni prepustiti Sovjetski zvezi.
Zaradi izida prvega kroga se zdaj maje tričlanska proevropska manjšinska vlada socialdemokratov in liberalcev oziroma stolček premierja Marcela Ciolacuja, ki je na oblasti manj kot pet mesecev. Predsedniški kandidat s podporo vlade Crin Antonescu je namreč končal šele na tretjem mestu.
Simion ima v drugem krogu večji bazen
Zmagoviti Simion je zbral 40,1 odstotka glasov. To je približno deset odstotnih točk več, kot so mu napovedovale ankete, zmagal pa je v 36 od 47 volilnih okrožij. Njegov izzivalec v drugem krogu 18. maja bo župan Bukarešte Nicusor Dan z 21 odstotki glasov. Antonescu na tretjem mestu jih je dobil 20,1 odstotka. Če bi njune glasove preprosto sešteli, bi bil Dan skoraj izenačen s Simionom, vendar ni tako preprosto, saj med županom in številnimi v strankah vladajoče koalicije ni posebne politične ljubezni. Se bo pa morda rodilo zavezništvo iz nuje. Vlogo bodo imeli tudi volilci četrtouvrščenega Victorja Ponte, ki je prejel 13,2 odstotka glasov. Gre za nekdanjega socialdemokratskega premierja, ki je pozneje postal konservativec in nacionalist. Simion ima torej večji bazen potencialnih volilcev, ki bi ga lahko potisnili čez mejo 50 odstotkov.
V vsakem primeru je jasno, da se je nacionalistična desnica v Romuniji zelo okrepila. To je nakazal že lanski prvi krog predsedniških volitev 24. novembra, na katerih je presenetljivo zmagal neodvisni in malo znani skrajno desni Calin Georgescu s 23 odstotki glasov. Ustavno sodišče je volitve pozneje razveljavilo zaradi nezakonitega financiranja kampanje, dezinformacij na družbenih omrežjih, kibernetičnih napadov iz tujine in domnevnega vpletanja Rusije. Georgescu je trdil, da se je zgodil formalizirani državni udar, odločitev so kritizirali tudi v Rusiji in pozneje v Trumpovi vladi.
Več kot samo protokolarni predsednik
Aktualna romunska proevropska koalicija je po decembrskih parlamentarnih volitvah nastala tudi kot protiutež morebitni zmagi Georgescuja, ki pa mu je ustavno sodišče marca prepovedalo kandidirati. Tako je postal zaveznik Simiona, ki trdi, da bo zanj našel nekakšen položaj, če zmaga. Romunski predsednik nima samo protokolarne vloge. Med drugim lahko največ enkrat zavrne predlaganega kandidata za določen ministrski položaj, pozove parlament k vnovični proučitvi zakonskih predlogov ali jih pošlje v ustavno presojo, zahteva izredne seje parlamenta in posvetovalne referendume ter predseduje svetu za nacionalno varnost. Gre torej za pooblastila, kjer lahko nastanejo večja trenja z ideološko drugače usmerjeno vlado.
Zmaga Simiona v drugem krogu bi v Evropi dodala tudi nov voditeljski glas v krogu kritikov Bruslja in vojaške pomoči Ukrajini. Čeprav trdi, da Rusija ne pomeni grožnje zvezi Nato, se zavzema za njeno krepitev pod vodstvom ZDA, saj bi po njegovem ob morebitnem razpadu zavezništva to pomenilo resno varnostno grožnjo vzhodnim državam. O svojem Zavezništvu za unijo Romunov je pred volitvami dejal: »Smo trumpistična stranka, ki bo vladala Romuniji ter jo spremenila v močno zaveznico Nata in Združenih držav.«
