Konec minulega tedna so ZDA vstopile v zadnji mesec kampanje pred predsedniškimi volitvami, o katerih ankete napovedujejo možnost najtesnejšega izida v več kot pol stoletja. V soboto je bilo natanko mesec dni do volilnega torka 5. novembra in republikanski predsedniški kandidat Donald Trump se je odločil imeti ta dan shod v Butlerju v Pensilvaniji, kjer je natanko dvanajst tednov prej preživel poskus atentata. Takrat ga je med predvolilnim nastopom strelec zadel v uhelj, ubil moškega v občinstvu ter dve osebi ranil. »Pred dvanajstimi tedni smo se vsi žrtvovali za Ameriko in vse, kar prosimo, je, da se vsi odpravite na volišča. Moramo zmagati,« je z odra dejal Trump.
Na shodu so se natanko ob uri, ko so takrat odjeknili streli, z minuto molka spomnili ubitega gasilca Coreya Comperatora, nekdo je na odru zapel Ave Marijo. Trumpu se je pridružil najbogatejši Zemljan Elon Musk, ki je republikanca podprl prav po poskusu atentata, v soboto pa zbadal aktualnega predsednika Joeja Bidna: »Imamo predsednika, ki ne zmore nadstropja stopnic, in enega, ki je dvignil v zrak pest, ko so ga ustrelili.« Trump je julija okrvavljen in z dvignjeno pestjo vpil občinstvu »Borite se!«, medtem ko so ga agenti tajne službe vlekli z odra.
»Mislili smo, da je vsega konec«
Za Trumpa je bil ponovni obisk Butlerja logičen. Mesto je v Pensilvaniji, ki je največja od sedmih zveznih držav, za katere ni jasno, ali bo zmagal on ali demokratska kandidatka Kamala Harris. Vsak nastop tam pomeni novo prepričevanje še neprepričanih ali tistih, ki ne vedo, ali bi šli na volišče. In kljub tragičnosti je dogodek v Butlerju pred dvanajstimi tedni Trumpu prinesel ogromno političnega kapitala, tudi zaradi njegovega odziva. Podpornica Harrisove, ki aktivno deluje v njeni kampanji, je nedavno v neformalnem pogovoru dejala, da »smo takrat mislili, da je vsega konec«. Nekaj tednov prej se je namreč Biden v televizijskem soočenju s Trumpom odrezal katastrofalno, sledili so se pozivi k njegovemu odstopu od kandidature v stranki, ki ji je grozil notranji razkol, potem pa so na Trumpa še streljali, je dejala.
Sodeč po anketah pa kapitala ni izkoristil, tudi zato, ker je takoj po atentatu obljubil, da bo nastopil povezovalno in poskušal združevati politično razklano javnost, česar se ni držal niti nekaj dni, retoriko pa potem še zaostroval – nedavno je denimo rekel, da je Harrisova duševno motena oseba. Najbolj pa sta mu načrte prekrižala Biden z odstopom od predsedniške kandidature konec julija in zamenjava s Harrisovo, kar je v začetku avgusta demokratski stranki in njenim privržencem vlilo nove energije.
Vsak dogodek je volilni veledogodek
Tudi optimistično zrenje demokratov v prihodnost, da se tekma obrača njim v prid, pa se ni uresničilo. Konvencija demokratske stranke v drugi polovici avgusta v Chicagu ni prinesla preloma, kot so upali. Zdaj, mesec dni pred volitvami, sta Harrisova in Trump tesno drug ob drugem v vseh ključnih zveznih državah – Severni Karolini, Georgii, Nevadi, Arizoni, Michiganu, Wisconsinu in Pensilvaniji. Tako tesno je, da je postal pomemben vsak segment volilcev, če ne celo vsak volilec. Zato je tudi toliko analiz, kaj vse lahko vpliva na izid. Denimo kakšno oktobrsko presenečenje, kot pravijo nepričakovanemu dogodku ali razkritju tik pred volitvami. Ali odziv oblasti na orkan Helene. Ali morda politika Bele hiše do Izraela in Palestine, saj se med muslimani, ki jih je veliko tudi v Michiganu, krepi podpora kateremu od tretjih kandidatov. To škoduje demokratom, saj glasove izgubljajo oni, četudi je Trump še večji podpornik Izraela.
Porodili so se celo namigi, da ima svoje račune z ameriškimi volitvami tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu. Ko so prejšnji teden novinarji vprašali Bidna, »ali vas skrbi, da Netanjahu morda poskuša vplivati na volitve in zato ne pristane na diplomatsko rešitev (vojne v Gazi)?«, je predsednik odvrnil: »Ne vem, a na to ne računam.« Izostanek odločnega »ne« je potem odmeval, s čimer pa se mora bolj ukvarjati Harrisova, ki se zdaj poskuša distancirati od Bidna, kjer ji povezovanje z njim ne koristi.
