Tako blizu in tako daleč. Da tudi pri novem poskusu sklepanja premirja med Izraelom in Hamasom ta izrek ne bi držal, odhajajoča ameriška administracija Joeja Bidna in prihajajoča ekipa Donalda Trumpa krepita pritisk na Izrael in Hamas, da bi orožje v Gazi vendarle potihnilo. Vnovična pogajanja o prekinitvi spopadov so po ocenah izraelskih virov na 465. dan vojne prišla dlje kot kadar koli prej, iz Bidnove administracije pa so glede možnosti sklenitve premirja še optimistično previdni, rekoč da bodo odločilni prihodnji dnevi.
Trumpove grožnje Hamasu
Zadnji osnutek dogovora naj bi bil po preboju na neposrednih pogajanjih Hamasa in Izraela v Dohi predan obema delegacijama. Na mizi je še vedno trifazni načrt, podoben tistemu, ki ga je že maja predlagal ameriški predsednik Biden. Hamas bi v prvi fazi najprej izpustil 30 ujetnikov, Izrael pa določeno število palestinskih zapornikov. Po tej uvodni fazi bi v drugi sledile še dodatne izpustitve, nato pa bi se prešlo v tretjo fazo, ko bi se začela obnova Gaze. Tokratni poskus vzpostavljanja premirja se od prejšnjih razlikuje po tem, da želi Trump zadevo spraviti z mize še pred svojo inavguracijo prihodnji teden. Prav zato na pogajanjih v Dohi poleg predstavnikov aktualne ameriške administracije – pogajanja s pomočjo katarskega in egiptovskega posredništva vodi Bidnov odposlanec Brett McGurk – sodeluje tudi bodoči posebni odposlanec ZDA za Bližnji vzhod Steve Witkoff. K takojšnjemu premirju je izraelskega premiera Netanjahuja v telefonskem klicu pred dnevi vnovič pozval Biden.
Trump je s svojimi napovedmi, da bo na na Bližnjem vzhodu izbruhnil pekel, če ne bo dosežena prekinitev spopadov še pred njegovim prihodom v Belo hišo, spravil novo dinamiko v pogajalski proces. Šele njegov bodoči podpredsednik J. D. Vance je konkretiziral, kako bi ta pekel, o katerem govori Trump, lahko izgledal. »To pomeni, da bodo Izraelci lahko odstranili zadnje bataljone Hamasa in njegovo vodstvo. Pomeni zelo agresivne sankcije in finančne kazni za vse, ki podpirajo teroristične organizacije na Bližnjem vzhodu. To pomeni, da bo ameriško vodstvo dejansko opravilo svoje delo,« je napovedal Vance in dodal, da bi do dokončnega dogovora lahko prišlo tudi dan pred Trumpovo inavguracijo. Optimističen je bil v ponedeljek tudi svetovalec Bele hiše za nacionalno varnost Jake Sullivan, ki je menil, da bi dogovor o premirju v Gazi lahko dosegli še ta teden.
Ministrove grožnje Netanjahuju
V Dohi Izrael zastopata vodji obveščevalnih agencij Mosad in Šin Bet David Barnea in Ronen Bar, v pogovorih pa sodeluje tudi izraelski general Nitzan Alon. »Izrael si zelo želi izpustitve talcev in si močno prizadeva za dosego dogovora. Kmalu bomo izvedeli, ali si tudi druga stran želi dogovora. Upamo, da bomo v bližnji prihodnosti dosegli napredek,« je v ponedeljek ocenjeval izraelski zunanji minister Gideon Saar. A v Izraelu ima Netanjahu pri svojih skrajno desnih koalicijskih partnerjih zaradi oblikovanja dogovora v Dohi precejšnje notranjepolitične težave. Vnovični prekinitvi spopadov močno nasprotuje minister za finance Bezazel Smotrich, rekoč da dogovor predstavlja grožnjo izraelski nacionalni varnosti. Netanjahu ga je poskušal prepričati k podpori dogovoru, toda Smotrich naj bi vztrajal pri nasprotovanju premirju. »Ne bom sodeloval pri sporazumu o predaji, ki vključuje izpustitev teroristov, prekinitev vojne in zapravljanje izraelskih dosežkov,« pravi Smotrich. V zameno za izraelske talce – skupaj jih je v Gazi še 98 – naj bi Izrael izpustil 1200 palestinskih zapornikov.
V Hamasu so dejali, da se pripravljajo na morebitno izpustitev ujetnikov. Pri glavnih vprašanjih je na pogajanjih prišlo do napredka, so še sporočili in dodali, da želijo dogovor o preostalih odprtih vprašanjih sprejeti v kratkem.
