Po torkovih eksplozijah na tisoče pozivnikov in sredinih eksplozijah na stotine voki-tokijev – vsega skupaj so v Libanonu zahtevale najmanj 37 življenj, ranjenih, zlasti v oči in roke, pa je bilo okoli 3000 ljudi – je včeraj Hezbolah doživel novo ponižanje. Izraelska vojaška letala so v nizkem letu prebila zvočni zid nad Bejrutom in tako motila televizijski nagovor voditelja Hezbolaha Hasana Nasralaha. Hkrati je izraelska vojska izvedla več zračnih napadov na položaje Hezbolaha na jugu Libanona. Nekaj ur pred tem je objavila naslednje sporočilo za javnost: »Izraelska vojska odslej napada tarče Hezbolaha v Libanonu, da bi uničila teroristični potencial in vojaško infrastrukturo te organizacije.« Hezbolah pa je granatiral in raketiral sever judovske države, kjer sta umrla dva izraelska vojaka.

»To je vojna napoved«

V svojem govoru včeraj je Nasralah dejal, da pomenijo izraelski napadi vojno napoved. Dejal je, da je v torek do eksplozij prišlo tudi v bolnišnicah, lekarnah, na tržnicah in v trgovinah, žrtve pa so bili tudi zdravniki, otroci in ženske. Izrael, ki sicer ni prevzel odgovornosti za eksplozije, je obtožil, da je »prekoračil vse rdeče črte«. Z napadom prek pozivnikov naj bi Izraelci »poskušali ubiti 4000 ljudi«. Vprašal se je: »Kako naj temu rečemo? Velika operacija? Kriminalno dejanje? Genocid?«

»Nedvomno smo doživeli hud udarec,« je priznal. Velika vojaška moč Hezbolaha, ki ga financira Iran, sicer ostaja skoraj nespremenjena, a tu je hud psihološki udarec in ponižanje za skupino.

Nasralah je še poudaril, da z napadi na sever Izraela Hezbolah ne bo dovolil vrnitve 68.000 izraelskih državljanov, dokler se vojna v Gazi ne konča. Dejal je tudi, da čaka Izrael »pravična kazen« za eksplozije pozivnikov in voki-tokijev. Iz Nasralahovega govora sicer ni mogoče razbrati, ali in kako bo Hezbolah odgovoril. Vprašanje tako ostaja, ali se po skoraj letu dni spopadov nizke intenzivnosti ne bo začela prava vojna. Jug Libanona ni Gaza in dobro oboroženi Hezbolah bi Izraelci veliko težje premagali kot Hamas. Po drugi strani pa se Hezbolah ne želi zares spopasti z Izraelom, saj je še preveč živ spomin na poraz leta 2006.

Več razlogov za eksplozije

Eksplozije naprav bi lahko razumeli v povezavi s torkovim sporočilom izraelske vlade, da je vrnitev prebivalcev na sever Izraela eden od njenih vojaških ciljev. Morda je hotela s to operacijo samo doseči, da bi Hezbolah prenehal napadati sever Izraela in bi se omenjenih 68.000 izraelskih državljanov lahko vrnilo na svoje domove. Skratka, sporočilo Hezbolahu naj bi bilo nekako takšno: »Če ne boste takoj prenehali, bomo naslednjič še huje udarili po vas.«

Nekateri komentatorji pa menijo, da hoče izraelski premier Benjamin Netanjahu ljudem omogočiti vrnitev na svoje domove z vojaško akcijo tako, da bi potisnil Hezbolah severno od reke Litanije, ki teče 30 kilometrov severno od izraelsko-libanonske meje, kar sicer predvideva ena od resolucij varnostnega sveta ZN. Obrambni minister Joav Galant je tako v sredo napovedal »novo fazo vojne«, ko se bo »težišče premaknilo na sever«. Netanjahuju, ki se krčevito oklepa oblasti, da bi se izognil začetku sojenja zaradi korupcije, bi prenos vojne iz Gaze na sever prišel prav. V Gazi, kjer je že skoraj vse porušeno, izraelska vojska sicer ne potrebuje več veliko svojih enot.

Nekaj resnice je najbrž tudi v trditvi, da si izraelska vlada, vojska in država poskušajo z omenjenima operacijama okrepiti samozavest in ugled predvsem med Izraelci po pokolu 7. oktobra, ko so zatajile obveščevalne službe, in že skoraj leto dni trajajoči vojni v Gazi, kjer Hamas še vedno ni popolnoma uničen, talci pa še ne osvobojeni.