Kako naprej po terorističnem napadu v Solingenu, ki ga je izvedel sirski prosilec za azil, odgovornost za napad pa je prevzela Islamska država? To je vprašanje, s katerim se od petka ubada Nemčija, v ponedeljek pa ob pietetnem obisku kraja zločina spet tudi kancler Olaf Scholz. Vprašanje ima velik politični naboj, ki od vse krhkejše Scholzeve vlade terja odločno ukrepanje. Kajti pred vrati so dvoje volitev, ki bi utegnile spremeniti Nemčijo. Prihodnje leto bodo parlamentarne, na katerih naj bi po javnomnenjskih napovedih zmagala zdaj opozicijska CDU/CSU, ki se vsaj na zvezni ravni spogleduje s koalicijo z Zelenimi. Trenutno pa so najpomembnejše dvojne volitve, na Saškem in v Turingiji, kjer naj bi v nedeljo zmago slavila AfD in tako prvič postala najmočnejša politična sila na ravni katere od nemških zveznih dežel.

Številni pozivi k spremembam

Opozicija po trojnem smrtonosnem napadu z nožem v Solingenu zahteva, da vlada nemudoma okrepi svojo migracijsko politiko. Napad je namreč izvedel sirski prosilec za azil, ki je bil že leta 2023 predviden za vrnitev v domovino, vendar je deportacija iz Nemčije spodletela. Še zdaj ni jasno, kaj je šlo narobe, kajti Bolgarija se je hitro strinjala, da ponovno sprejme zavrnjenega Sirca, ta pa je pred načrtovano deportacijo izginil. Skrival se je vse do konca šestmesečnega roka za njegovo deportacijo, ki bi ga sicer lahko podaljšali na dvanajst mesecev, a tega niso storili.

Olaf Scholz, nemški kancler: »Storili bomo morali vse, da zagotovimo vrnitev in deportacijo tistih, ki ne morejo in ne smejo ostati v Nemčiji.«

Po napadu v Solingenu je vodja CDU/CSU Friedrich Merz zahteval takojšnjo ustavitev sprejemanja prosilcev za azil iz Afganistana in Sirije, s čimer je nadgradil svojo prvotno zahtevo po vračanju zavrnjenih prosilcev za azil v omenjeni državi. »Dovolj je,« je bil odločen Merz, ki utegne po parlamentarnih volitvah postati novi kancler. Vladi Olafa Scholza je očital »naivno migracijsko politiko«. Podobno ostra je bila vodja AfD Alice Weidel, ki je zahtevala takojšnjo spremembo migracijske politike.

Čeprav bi zaustavitev sprejemanja prosilcev za azil pomenila kršitev mednarodnopravnih zavez, je Merz v razgretem političnem ozračju vztrajal, da so prišli do točke, ko je treba ukrepati. Zatrjeval je, da njegova stališča nimajo zveze z volitvami na Saškem in v Turingiji, kjer CDU/CSU zaostaja za AfD. Vendar pa je zahteva po spremembi migracijske politike iz stranke, ki je s kanclerko Angelo Merkel na čelu omogočila politiko dobrodošlice med velikim migracijskim valom, tudi politična. »Nemške meje morajo biti zaprte za nezakonite migracije,« je dejal vodja poslanske skupine CDU Jens Spahn, češ da je bil napad v Solingenu boleča posledica izgube nadzora nad mejami, čez katere naj bi vsak dan prihajalo na stotine mladih moških iz Sirije in Afganistana. Vseh svojih meja Nemčija zaradi nezakonitih migracij za zdaj še ni »zaprla«. So pa vnovični nadzori na schengenskih mejah uvedeni na celotnem južnem in vzhodnem krilu Nemčije: proti Avstriji, Poljski, Švici in Češki.

Prelomne deželne volitve

Ob vseh teh pritiskih iz političnih vrst ni presenetila kanclerjeva izjava med obiskom v Solingenu, da želi pospešiti deportacije nezakonitih migrantov, ob čemer so v vladajoči stranki SPD zavrnili pozive k popolni ustavitvi sprejemanja prosilcev za azil. Pospešene deportacije zavrnjenih prosilcev za azil namerava Scholz doseči tudi z morebitnim spreminjanjem zakonodaje, je dejal in napovedal hitro zaostritev zakonodaje o orožju.

Zaostritev migracijske politike bi bil še korak naprej od njegove junijske napovedi po takratnem napadu zavrnjenega afganistanskega prosilca z nožem v Mannheimu, da bo v Sirijo in Afganistan omogočil vračanje zavrnjenih prosilcev za azil, ki so kriminalci ali potencialni teroristi.

Hitro ukrepanje vlade je pomembno zaradi nedeljskih volitev v Turingiji in na Saškem, kjer bi lahko prvič na deželni ravni zmagala evroskeptična in ksenofobna AfD ter se morda povezala s skrajno levičarsko stranko Gibanje Sareh Wagenknecht (BSW), s katero bi na Saškem dosegla 47 odstotkov glasov, v Turingiji pa 50 odstotkov. CDU bi v obeh vzhodnonemških državah zasedla drugo mesto, stranke koalicije na zvezni ravni pa močno zaostajajo – vsem trem grozi, da ne bodo presegle petodstotnega parlamentarnega praga. AfD po napadu v Solingenu tega uporablja kot dodaten argument za glas proti vladajočim.

Priporočamo