Iz iranskega zunanjega ministrstva so sporočili, da je »vzpostavitev kakršnega koli novega mehanizma za preverjanje zadev zadnjih dveh mesecev nepotrebna in pomeni kršitev nacionalne suverenosti države«, zaradi česar dodeljene misije Teheran ne bo priznal, poroča španska tiskovna agencija EFE.

Dodali so, da obžalujejo, da je bil Svet ZN za človekove pravice »ponovno zlorabljen za zagotavljanje kratkoročnih interesov nekaj zahodnih držav«. Po njihovi oceni so varnostne sile med zatiranjem nemirov s protestniki ravnale skrajno zadržano.

Protesti Iran pretresajo že več kot dva meseca, odkar je po policijskem pridržanju umrla 22-letna Kurdinja Mahsa Amini, ki jo je pred tem zaradi domnevno nepravilnega nošenja islamske naglavne rute hidžab aretirala moralna policija. Aktivisti trdijo, da je umrla zaradi udarcev, policija pa krivdo za njeno smrt zavrača.

Ameriška organizacija za človekove pravice HRAI (Human Rights Activists in Iran) je danes ocenila, da je doslej v protestih umrlo najmanj 445 ljudi, od tega 63 otrok in 57 pripadnikov iranskih varnostnih sil. Poleg tega, naj bi oblasti aretirale več kot 18.000 ljudi, od katerih jih je bilo 3234 identificiranih, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Medtem so iz Teherana sporočili tudi, da bodo okrepili vojaško prisotnost na meji z Irakom, kamor naj bi že poslali specialne in oklepne enote. Cilj krepitve vojaške prisotnosti na območju je preprečevanje vdorov teroristov, je pojasnil general iranske revolucionarne garde (IRGC) Mohamad Pakpur.

IRGC je sicer v zadnjih tednih izvedla vrsto napadov na cilje v severnem Iraku, pri čemer je z raketami in brezpilotnimi letali napadala položaje tamkajšnjih kurdskih skupin, ki naj bi po mnenju iranskih oblasti podpirale sedanji val protestov v Iranu. Podpihovanja protestov in izzivanja državljanske vojne v državi je Teheran sicer že večkrat obtožil tudi evropske države, ZDA in Izrael.