V Švici so v nedeljo doživeli preobrat, ki se je še oktobra zdel nemogoč. Takrat je zajetna večina še podpirala načrtovano širitev in gradnjo avtocestnega omrežja, konec tega tedna pa je bil paket naložb v cestno omrežje zavrnjen s skoraj 53 odstotki veljavnih oddanih glasovnic. Zvezni svet in predvsem zvezni minister za promet Albert Rösti (SVP) sta dobila silovito zaušnico.
»Danes se začenja prometna tranzicija v Švici. Prebivalstvo je zavrnilo nazadnjaško prometno politiko zveznega sveta,« je slavila stranka Zeleni. Razplet glasovanja je označila kot zgodovinski uspeh za prometni prehod. »Nisem pričakoval takšnega rezultata. To moram iskreno povedati. Pred nekaj leti bi zlahka zmagali,« je bil razočaran državni svetnik Fabio Regazzi (Mitte). Ocenil je, da je najbrž prišlo do sprememb v družbi, in opozoril, da prometni zastoji ostajajo velika težava za švicarsko gospodarstvo. »Težko si pojasnim, zakaj to ni bilo razumljeno.«
Referendum je predlagala skupina levih strank in okoljevarstvenih organizacij, ki je svoje nasprotovanje utemeljevala z mnenji številnih prometnih strokovnjakov. Izražali so dvom o ocenjeni vrednosti naložb, prepričani so bili, da bo končni strošek vsaj za petino višji. Opozarjali so tudi na problem tako imenovanega spodbujenega prometa. Podpora projektom je usihala tudi na desnem političnem polu, s tem ko se je vlekla populistična povezava med priseljevanjem in rastjo cestnega prometa.
Rösti bo razmislil, kam z razpoložljivimi milijardami
»Očitno nam v kantonih brez projektov ni uspelo dovolj dokazati, da bi bila širitev avtoceste potrebna za celotno Švico. To je treba priznati,« je bil v nedeljo zvečer razočaran Rösti. Nasprotniki širitve avtoceste so prevladali v velikem številu kantonov. Glas proti je bil še posebej močan v mestih in tudi v večini regij, ki bi imele koristi od širitve avtocest, med drugim v francosko govoreči Švici. Tam so glasovali proti tudi zato, ker se počutijo zapostavljene pri naložbah v železniško infrastrukturo v primerjavi z nemško govorečim delom, je komentiral konzervativni časnik NZZ.
Na referendumu so glasovali o šestih avtocestnih projektih, ki naj bi se izvedli na približno 40 kilometrih od skupno 1549 kilometrov avtocest. Na seznamu so bile tri širitve avtocestnih odsekov in gradnja treh novih predorov. Vrednost naložb je ocenjena na 5,25 milijarde evrov. Projekti so do nadaljnjega odpisani.
Okoljevarstvena organizacija Umverkehr je že pozvala Röstija k preusmeritvi zagotovljenih sredstev v naložbe v javni promet in kolesarske proge. »Kar zadeva nove projekte, moramo sedaj mirno analizirati situacijo,« ji je odgovoril minister. »Vzeli si bomo potreben čas in ne bomo na hitro odločali o nečem, kar morda ni v skladu z voljo prebivalcev.«
