Nujen je skupni nastop proti podnebnim spremembam, nujna je reforma varnostnega sveta in globalnih finančnih institucij, nujno je odgovorno upravljanje sodobnih informacijskih tehnologij, nujno je zmanjšanje razkoraka med bogatimi in revnimi … Vse to je bilo slišati že prvi dan enotedenskega srečanja svetovnih voditeljev v New Yorku, ki na nastopih v generalni skupščini Združenih narodov podajajo svoje poglede na svet. Bolj ali manj skupna je tudi ocena, da obstoječi mednarodni mehanizmi nakopičenih problemov ne zmorejo učinkovito upravljati.

»Svet pada s tečajev,« je ocenil generalni sekretar OZN Antonio Guterres, ki vse bolj govori brez dlake na jeziku. »Geopolitične napetosti naraščajo, globalni izzivi se kopičijo, mi pa smo se očitno nezmožni enotno odzvati,« je rekel na otvoritvenem nastopu v generalni skupščini. Po njegovem mnenju ima multipolarni svet, ki nastaja, tudi dobre plati, ni pa sam po sebi odgovor na probleme, zato so potrebne učinkovite mednarodne institucije. Vendar mnoge, od varnostnega sveta do mednarodnih finančnih institucij, odražajo razmerja iz leta 1945 in lahko namesto reševanja problemov postanejo del problema, če se ne bodo reformirale, je dejal. Guterres je obsodil rusko agresijo na Ukrajino, požel pa dva aplavza – ko je dejal, da si bo še naprej prizadeval za obnovo črnomorske pobude za žito in za doseganje razvojnih ciljev. Pozval je tudi k »drastičnim ukrepom« za ustavitev segrevanja planeta in k ustreznemu nadzoru sodobnih tehnologij.

Zelenski: Prazni sedeži,
če Putin zmaga

Prvi državni voditelj, ki nagovori generalno skupščino, je po tradiciji predsednik Brazilije, ene od tako imenovanih porajajočih se gospodarskih velikih sil. Luiz Inacio Lula da Silva je ostro obsodil mednarodne finančne institucije, kot sta Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad, ki da s svojimi politikami in upravljanjem pod taktirko Zahoda proizvajajo svetovno neenakost, eden odgovorov prizadetih pa da je tudi nastanek skupine BRICS. Izrekel se je proti svetu interesnih območij, uvajanju enostranskih sankcij in »spreminjanju migrantov v grešne kozle«.

Po brazilskem predsedniku tradicionalno govori ameriški. Joe Biden je ponovil nekatere postavke iz lanskega govora: ZDA podpirajo reformo varnostnega sveta, s Kitajsko ne iščejo konflikta, ampak želijo odgovorno upravljati konkurenčno tekmo in tudi sodelovati, denimo v boju proti podnebnim spremembam. O Ukrajini je govoril manj in proti koncu, rekoč, da Rusija sama stoji na poti miru, ker hoče zase ukrajinsko ozemlje. »Rusija računa, da se bo svet utrudil,« je dejal in se vprašal, katera članica OZN se bo lahko v prihodnosti počutila varna, če ugodimo agresorju. »Če ne bomo proti njemu nastopili danes, se bodo novi agresorji pojavili jutri,« je dejal in napovedal nadaljevanje podpore Ukrajini.

Morda je o njej govoril manj tudi zato, ker je včeraj kmalu zatem nastopil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Dejal je, da vojna v njegovi državi ni samo vprašanje Ukrajine. »Če Putin zmaga, bo veliko sedežev v tej dvorani praznih,« je rekel. Sicer bo Ukrajina izpostavljena tema tudi danes na odprtem zasedanju varnostnega sveta, kjer bo prav tako Zelenski, predvidoma pa tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

Tudi Slovenija za reformo varnostnega sveta

Udeležila se ga bo tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar, ki je generalno skupščino nagovorila včeraj. Zavzela se je za reformo sestave varnostnega sveta, ki ima pet stalnih članic s pravico veta in deset nestalnih, med katerimi bo v obdobju 2024–2025 tudi Slovenija. Izrazila je zaskrbljenost nad neomejeno uporabo veta stalnih članic in podprla pobudo Liechtensteina, ki je nastala po ruskem vetu obsodbe agresije na Ukrajino, da se po vsakem vetu sestane generalna skupščina, kjer morda država veto pojasniti. Podnebne spremembe je Pirc-Musarjeva označila za izziv našega časa, pri spoprijemanju z njimi pa je potrebna meddržavna solidarnost, pri čemer naj pravični delež prispevajo tudi najbogatejša zasebna podjetja. Napovedala je, da bo Slovenija svoj prispevek v Zeleni podnebni sklad povečala za 50 odstotkov. Gre za sklad pod okriljem OZN, ki so ga ustanovili leta 2010 za pomoč državam v razvoju.

Zavzela se je za ustrezno upravljanje novih tehnologij, tudi umetne inteligence, ter opozorila na nevarnost lažnih novic, rekoč, da bi morala več odgovornosti za vsebine prevzeti tudi velika tehnološka podjetja in zaščititi uporabnike. »Kar je nesprejemljivo zunaj spleta, bi moralo biti sprejemljivo tudi na spletu,« je dejala.

Zavzela se je tudi za enakost spolov in podprla pobudo, da bi generalni skupščini izmenično enkrat predsedoval moški, enkrat ženska.