Mesec dni pred vrnitvijo novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Belo hišo so voditelji Evropske unije skupaj z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim danes iskali odgovore na vprašanje, kaj storiti v prihajajočem letu, ki ga je sam Zelenski za potek vojne označil za odločilno z upanjem, da bo leta 2025 mogoče doseči mir. Na verjetno zadnjih velikih sestankih z evropskimi zavezniki pred januarsko inavguracijo Trumpa je Zelenski pozival k enotnosti Evropske unije in ZDA. Ta je za zdaj zagotovljena.
»To enotnost potrebujemo za dosego miru. Menim, da lahko le Združene države in Evropa skupaj zares ustavijo Putina in rešijo Ukrajino,« je rekel Zelenski. To sporočilo je večkrat ponovil. Medtem ko so Trumpovi svetovalci že med kampanjo nakazovali, da utegne zmanjšati vojaško pomoč Ukrajini, je Evropska unija proti Washingtonu danes poskusila pošiljati signal enotnosti. V sklepih evropskega sveta so voditelji vnovič potrdili neomajno zavezanost Ukrajini, dokler bo potrebno. Hkrati so povsem jasno povedali, da miru ne gre sklepati brez Kijeva. »Evropski svet ponovno potrjuje svojo podporo celovitemu, pravičnemu in trajnemu miru, ki temelji na načelih ustanovne listine ZN in mednarodnega prava ter je v skladu s ključnimi načeli in cilji ukrajinske mirovne formule, ter poudarja načelo, da se nobena pobuda v zvezi z Ukrajino ne sme sprejeti brez Ukrajine,« je zapisano v sklepih vrha.
Kijev želi enotnost zaveznikov
Zelenski je po srečanjih z evropskimi voditelji sicer podvomil, da bodo za ukrajinsko varnost zadostovale samo evropske varnostne garancije, o katerih ni hotel podrobneje govoriti. Ukrajina bo potrebovala tudi ZDA in Nato, prav zato pa si Zelenski želi, da bi Trump bolje razumel ukrajinske poglede. »Verjamem, da je močan mož. Želim ga imeti na naši strani. Predstaviti mu želim več podrobnosti,« je pričakovanja do Trumpa strnil Zelenski.
Čeprav se tudi v nekaterih članicah pojavljajo razmisleki, kako bi lahko bil videti mir in kako bi z večtisočglavo mirovno misijo evropske države utegnile varovati zamrznjeno frontno črto, pa so mnogi evropski premierji danes opozarjali, da ne gre prehitevati. Geslo dneva je ostalo enako kot na sredini večerji voditeljev ekonomsko najmočnejših evropskih držav pri generalnem sekretarju Nata Marku Rutteju: krepitev Ukrajine pred pogajanji. Posebno zavzeto je to stališče zastopal nemški kancler Olaf Scholz, ki je vztrajal, da je zdaj čas za okrepitev Ukrajine, da bo lahko v pogajanja, ko se bo zanje sama odločila, vstopila z močne pozicije. Tudi visoka predstavnica EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je bila proti pritiskom na Ukrajino za čimprejšnji začetek pogajanj. »Pogovoriti se moramo o tem, kako lahko bolj podpremo Ukrajino. Vsako prehitro spodbujanje pogajanj bo za Ukrajino dejansko slabo,« je rekla.
Širši pomen razpleta vojne
Vrstila so se tudi opozorila, da prinaša izid vojne v Ukrajini širše posledice. »V tej vojni ne gre samo za Ukrajino, ne samo za Evropo, ampak tudi za mednarodno pravo. To mora prevladati in invazijo je treba premagati,« je rekel Antonio Costa, ki je prvič vodil evropski svet.
Razprava o Ukrajini je bila del današnjih širših razprav o globalnem položaju Evropske unije. Govorili so tudi o tem, kakšno stališče naj zavzame EU, če med Trumpovo administracijo in Kitajsko izbruhne nova trgovinska vojna. Govorili so o Gruziji in o željah vlade britanskega premierja Keira Starmerja o tesnejšem partnerstvu Velike Britanije in Unije na določenih področjih. Tema sta bila tudi Sirija in odnos do novih prehodnih oblasti. Belgijski premier Alexander de Croo se je zavzel za pogovore z njimi, da bi jih lahko glede zavez držali za besedo.
