Kenijski zunanji minister Alfred Mutua je izrazil pripravljenost svoje države, da prevzame vodilno vlogo v mednarodnih silah na Haitiju in tja pošlje tisoč svojih policistov. Ti bi poskušali prevzeti nadzor nad prestolnico Port-au-Prince od nasilnih tolp, ki obvladujejo štiri petine mesta, ter haitijske policiste izurili za boj proti kriminalnim združbam. Dobro voljo Kenije je pohvalil tudi ameriški zunanji minister Antony Blinken, saj dolgo ni bilo države, ki bi bila pripravljena prevzeti takšno varnostno tvegano vlogo.
Zaradi prevlade kriminalnih tolp začasni predsednik in premier Haitija Ariel Henry in generalni sekretar ZN Antonio Guterres že več mesecev zahtevata tuje vojaško posredovanje. A vodilne vloge ni hotela prevzeti nobena država ameriške celine, tudi zato, ker obstaja nevarnost pouličnih spopadov s tolpami. Mnoge države so previdne tudi zaradi neuspešnega posredovanja nepalskih vojakov po potresu leta 2010, ki so iz domovine na Haiti prinesli še kolero, za kar se je potem javno opravičil prejšnji generalni sekretar Ban Ki Moon in obljubil 400 milijonov dolarjev pomoči, pa je je prišel le zelo majhen del.
Ugrabitev v operacijski sobi
Če Kenija zdaj res prevzame vodilno vlogo, je do posredovanja mednarodnih sil vseeno še dolga pot, saj ga mora najprej odobriti varnostni svet ZN, nato bi Kenija morala poslati opazovalno misijo in dobiti pomoč v vojakih in policistih več drugih držav. Bahami so sicer že ponudili 150 svojih mož.
Položaj pa glasno kliče k takšni misiji. Zadnja odmevna ugrabitev 31-letne ameriške bolničarke Alix Dorsainvil in njenega otroka prejšnji teden je samo še en tragičen dogodek sredi brezvladja in brezzakonja v najrevnejši državi zahodne poloble. V prvih šestih mesecih tega leta so po podatkih Združenih narodov tam ugrabili 1014 ljudi. V prvih treh mesecih pa je bilo samo v glavnem mestu Port-au-Prince, spet po podatkih ZN, ubitih, ranjenih ali ugrabljenih 1634 ljudi.
Ugrabitve, pri katerih, kot v primeru Dosainvilove, zahtevajo tudi milijon dolarjev odkupnine, so dobičkonosen posel tolp, ki jim je Haiti s svojimi 12 milijoni prebivalcev, po poreklu iz podsaharske Afrike, prepuščen na milost in nemilost. Tolpe predvsem v prestolnici izvajajo teror s posiljevanjem, mučenjem in ubijanjem. Pred tremi tedni so člani ene od teh kriminalnih združb vdrli v bolnišnico in iz operacijske sobe odpeljali bolnika. Septembra lani so v šolah zaradi slabe varnostne situacije za en mesec prestavili začetek pouka. A tudi po tem, ko se je oktobra pouk začel, je potekal samo občasno. Že sama pot v šolo je namreč nevarna. Zaradi vsega tega nasilja in nevarnosti se hrana draži, tako da je že tako lačnim prebivalcem še manj dostopna kot doslej.
Rojstvo samoobrambnega
gibanja pred tolpami
Kriminal in kaos sta na Haitiju dobila prevlado zlasti po umoru predsednika Jovenela Moisa julija 2021. Njegov naslednik Henry, ki je po poklicu nevrokirurg, je zaman poskušal zmanjšati nasilje, zaradi katerega od leta 2016 tudi ni volitev. Tudi sodni sistem je praktično zamrl. Haiti je že od vedno soočen s humanitarno krizo in lakoto, a situacija se je dramatično poslabšala po potresu leta 2010, ki je zahteval okoli 160.000 življenj, brez strehe nad glavo pa je ostalo več kot tri milijone ljudi. Zatem je za kolero zbolelo okoli 800.000 prebivalcev, 9000 pa jih je umrlo. Hud udarec za Haitijce je bil potem še potres leta 2021 z več tisoč mrtvimi in 137.000 poškodovanimi ali porušenimi stavbami.
Tuje posredovanje postaja toliko bolj nujno, ker bi se lahko nasilje v naslednjih mesecih še povečalo. Letos je začelo delovati samoobrambno gibanje Bwa Kale, ki na ulicah z mačetami, kamenjem ali kako drugače pobija člane tolp. Pravico so vzeli v svoje roke in branijo prebivalce, ker država ne deluje in policija ni sposobna zaščititi ljudi, tuje države pa tudi ne pridejo na pomoč. V zadnjih mesecih so pripadniki gibanja Bwa Kale ubili več sto članov tolp. Zato je bilo junija in julija manj ugrabitev in umorov. A mnogi pričakujejo, da tolpe, ki so se doslej borile med seboj, pripravljajo protiofenzivo. Tudi tako si nekateri razlagajo premirje, o katerem so se prejšnji mesec načelno dogovorile štiri velike tolpe v Port-au-Princeu.
