Še razmeroma zeleni britanski laburistični premier Keir Starmer, ki se je na Downing Street 10 naselil 5. julija, je v Berlin in Pariz odpotoval, da bi sprožil »širšo ponastavitev odnosov z EU«. Je pa že takoj ob začetku obiska Nemčije, kjer sta z gostiteljem, nemškim kanclerjem Olafom Scholzem, trdila, da sta enakih stališč, dejal, da »ponastavitev odnosov z EU ne pomeni razveljavitve brexita ali vnovičnega vstopa na enotni trg ali v carinsko unijo EU«. S tem je Starmer razočaral številne Otočane, ki so glasovali zanj oziroma za laburiste. Številne, posebno tiste, ki niso glasovali za laburiste, pa je navdušil.
Prednost imajo dvostranski sporazumi
Ponastavitev odnosov z EU naj bi dosegli z dvostranskimi sporazumi. Nov britansko-nemški sporazum, ki ga Starmer razglaša za »enkratno generacijsko priložnost za dobrobit delovnih ljudi«, naj bi bil dokaz globine in potenciala odnosov med državama in bo koristil sodelovanju na področjih znanosti, tehnologije, razvoja, trgovine in poslovanja. Podpisali naj bi ga pred koncem prihodnjega leta. S Scholzem sta se pogovarjala tudi o nadgradnji obrambnega sodelovanja in poudarila zavezanost vojaški pomoči Ukrajini, dokler bo potrebna. Oba pa sta dejala, da državi nista sprejeli nobenih novih odločitev glede orožja, ki ga podarjata Ukrajincem.
Pogovarjala sta se tudi – kar posebej poudarjajo v Britaniji – o skupnem akcijskem načrtu za spoprijemanje z nezakonitim priseljevanjem. Starmer je obiskal Nemčijo le nekaj dni po smrtonosnem napadu nezakonitega priseljenca iz Sirije, ki je z nožem ubil tri osebe. Nemške oblasti bi ga morale že pred časom izgnati v Bolgarijo, od koder je prišel, a se to ni zgodilo. Scholz je dejal, da se nadaljuje preiskava o tem, zakaj je bil še vedno v Nemčiji, in da si nemška vlada prizadeva zajeziti nezakonito priseljevanje, a da se tudi zanaša na zakonito priseljevanje in da je bila naselitev milijonov priseljencev, ki so se zelo uspešno vključili v nemško družbo, »zgodba o uspehu«. Starmer je poudaril, da sta njegovi prioriteti, ko gre za nezakonito priseljevanje, »uničenje tolp, ki vodijo to podlo trgovino in postavljajo ljudi v nevarnost«, ter obnovitev nadzora nad britanskimi mejami. To je bila ena od treh glavnih brexitskih obljub, poleg obnove nadzora nad britanskim denarjem in zakoni.
Mlačna vrnitev v Evropo
Brexit pa je očitno še vedno velik bavbav v britanski politiki, celo za velikega zmagovalca julijskih volitev Keira Starmerja, ki je bil pred referendumom iz opozicijskih klopi proti brexitu in po njem za nov referendum. Kot da vodilni politiki ne verjamejo raziskavam javnega mnenja, ki kažejo, da večina Otočanov obžaluje brexit in bi se rada vrnila v EU. V veliki meri zaradi enega samega razloga, ki je ključno prispeval k sicer tesni zmagi brexitarjev na referendumu – priseljevanja. Starmerja so dodatno politično prestrašili tudi nedavni desetdnevni nasilni protipriseljenski izgredi v skoraj tridesetih britanskih mestih, za katere je laburistična vlada, ki se je odzvala s precej drakonskim kazenskim pregonom, obtožila skrajnodesničarsko drhal. Vladni kritiki pravijo, da daje prednost priseljencem, tudi nezakonitim, pred domačim nezadovoljnim angleškim delavskim razredom. Ironično je, da so to ljudje, razočarani nad obljubami brexita, ki mu je Starmer nasprotoval.
