Papež Frančišek je odpravil stanovanjske privilegije, ki so jih uživali kardinali, drugi visoki funkcionarji in v manjši meri uslužbenci Vatikana, ker v cerkveni državi in okolici niso plačevali najemnine ali pa je bila ta simbolična. V več tisoč stanovanjih, ki jih ima cerkvena država znotraj svojih meja in v drugih predelih Rima, morajo tako od 1. marca plačevati najemnino blizu tržnim cenam. Najemniška pogodba s popustom naj bi veljala do izteka, potem pa bo posameznik nizko najemnino plačeval le, če bo to izrecno dovolil papež. Novi zakon bo prizadel več tisoč zaposlenih v Vatikanu, zlasti kardinale, ki običajno zastonj živijo v zelo dragih in velikih stanovanjih, odslej pa bi lahko tudi pol svoje plače, ki znaša od 4500 do 5500 evrov, dali za najemnino.
Odprava stanovanjskih privilegijev v času 40-dnevnega posta, ki sledi pustu, je predvsem odgovor na vse težji finančni položaj Vatikana. Na papeža, ki se je ob izvolitvi marca 2013 odpovedal luksuzu, tudi papeževemu velikemu stanovanju, je vplival prefekt tajništva za gospodarstvo Maximino Caballero Ledo, španski laik in oče dveh otrok. Ta je v zabeležki po avdienci pri papežu 13. februarja, ki je zdaj prišla na dan, zapisal: »Vsak se mora žrtvovati, da bi imel Sveti sedež več sredstev za svoje poslanstvo, torej da bi povečal prihodke od svojih nepremičnin.«
Mnogi kardinali kurije so se doslej lahko izognili plačevanju stanarine tudi zato, ker je vsak pomemben organ Vatikana sam razpolagal z določenimi nepremičninami in jih dajal v uporabo. Odslej bo uporaba nepremičnin pod strogim nadzorom vse bolj centraliziranih vatikanskih oblasti. Tudi sicer je vse bolj centraliziran nadzor nad premoženjem cerkvene države in njenimi financami, kar je nujno, ker je, kot rečeno, proračunski primanjkljaj vse večji, med drugim tudi zato, ker se po novi papeževi ustavi vse bolj zaposluje laike, ki jim je treba plačevati večje prispevke kot duhovnikom. Vatikan je v zadnjih letih prodal nekaj svojega premoženja, da bi se izognil prevelikemu primanjkljaju.
Papež želi zmanjšati vpliv italijanskih kardinalov
Finančne težave Vatikan tarejo tudi zato, ker so v prejšnjih desetletjih skrivnostno izginjale velike vsote denarja. Frančiška so menda prav zato izvolili za papeža, ker naj bi s svojo skromnostjo in načelnostjo reformiral cerkveno državo z odpravo finančnih mahinacij. V Vatikan je pripeljal ameriške, francoske in nemške kardinale, ki poskušajo uveljaviti transparentnost, da se bo vedelo, kam gre denar. Zmanjšati hoče vpliv italijanskih kardinalov, ki so znani po vlaganjih v problematične posle, pogosto povezane tudi z mafijo, kot je za televizijo France5 dejal francoski novinar François de Labarre, ki velja za dobrega poznavalca Vatikana. Več let so se italijanski kardinali rimske kurije uspešno upirali pritisku tujih kardinalov in preprečevali transparentnost delovanja. Leta 2016 so preprečili, da bi v Vatikanu izvedli finančno revizijo. Po Labarrovih ocenah je v prvih petih letih Frančiškovega papeževanja v zasebne žepe odtekla približno milijarda evrov cerkvenega denarja, toliko ga je namreč skrivnostno izginilo.
A z lansko novo ustavo Vatikana je papež okrepil nadzor nad financami in cerkvenim premoženjem. Odločilen korak proti finančnim malverzacijam pa je naredil, ko je leta 2021 omogočil sojenje nekoč vsemogočnemu kardinalu Angelu Becciuju, ki je v Vatikanu skrbel za investicije in finančne darove vernikov za revne po svetu, pri tem pa 350 milijonov evrov cerkvenega denarja, tudi za revne po svetu, usmeril v sumljive investicije in jih deloma celo razdal svojim bratom in prijateljem s Sardinije. Med drugim je v Deželno banko v Ljubljani na račun zapravljive sardinske podjetnice nakazal 575.000 evrov. Sojenje Becciuju, ki še ni končano, je toliko pomembnejše, ker gre za osebo, ki je najbrž najbolj odgovorna za finančne malverzacije v Vatikanu v zadnjem desetletju.
