Izrael je v ponedeljek v Libanonu prvič napadel mesto Aitou na severu, kjer živi krščanska večina, in ubil osemnajst ljudi. V očitnem stopnjevanju vojne je po vsej državi v zadnjem dnevu ubil najmanj 51 ljudi, medtem ko so v Izraelu preučevali, kako se je Hezbolahov brezpilotnik v nedeljo lahko izognil protizračni obrambi – razvpiti železni kupoli – in na vadišču ubil štiri izraelske vojake, 58 pa jih ranil. Štirideset jih je bilo v ponedeljek še v bolnišnici. Svojci zahtevajo od vlade pojasnila, zakaj v vojašnici ni bilo alarma pred napadom.
Izraelska vojska trdi, da je v povračilnem napadu uničila oddelek Hezbolaha za napade z brezpilotniki, ameriško obrambno ministrstvo pa je v nedeljo sporočilo, da bo v Izrael poslalo napreden protiraketni sistem in sto vojakov, ki ga bodo upravljali.
Nadaljevale so se tudi obtožbe med Izraelom in Združenimi narodi. OZN trdi, da sta izraelska tanka v nedeljo vdrla v oporišče misije UNIFIL za južni Libanon, Izrael pa trdi, da je UNIFIL ponudil človeški ščit Hezbolahovim pripadnikom. Tudi o tem incidentu so v ponedeljek na zasedanju govorili zunanji ministri Evropske unije. Zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell je dejal, da so članice EU prepozno obsodile napad, španski premier Pedro Sanchez pa je ločeno pozval druge, naj sledijo pozivu Madrida in Dublina o zamrznitvi prostotrgovinskega sporazuma z Izraelom zaradi njegovega ravnanja v Gazi in Libanonu. Zunanja ministrica Tanja Fajon je dejala, da je incident, v katerem je bilo ranjenih več pripadnikov modrih čelad, v nasprotju z mednarodnim pravom, in dodala, da Bližnji vzhod ne potrebuje več orožja, ampak več diplomatskih aktivnosti, takojšnje premirje in spoštovanje mednarodnega prava.
Sestanek na sedežu vojske o Iranu
V Džabaliji na severu Gaze je bilo v ponedeljek po navedbah palestinskih oblasti ubitih najmanj deset ljudi, ki so čakali v centru za razdeljevanje hrane, in sicer med izraelsko operacijo na širšem območju, ki po lastnih navedbah vojske išče pripadnike Hamasa. Ti naj bi se zatekli tja, da strnejo vrste. Ljudje v Džabaliji, kjer je eno od osmih »zgodovinskih« begunskih taborišč v Gazi, so ujeti med zahteve izraelske vojske, naj se umaknejo na jug, in trditvami Hamasa, da je to prenevarno. »En teden neprestano tolčejo po nas s kopnega in zraka, kaznovati nas hočejo, ker nočemo domov,« je rekla 26-letna Marwa. V OZN opozarjajo, da hoče izraelska vojska očitno popolnoma odrezati sever Gaze od preostalih delov palestinskega ozemlja. Izrael trdi, da hoče doseči ločitev civilistov od pripadnikov Hamasa.
Medtem na vsem Bližnjem vzhodu in tudi širše čakajo, kako bo Izrael napadel Iran, kot je sam napovedal po tistem, ko je Teheran pred dvema tednoma z raketami napadel Izrael, rekoč, da gre za odgovor na prejšnje napade judovske države. Premier Benjamin Netanjahu je imel sinoči napovedano srečanje varnostnega kabineta na vojaškem poveljstvu. Ameriški mediji so poročali, da naj bi Izrael izbral tarče v iranskem energetskem sektorju in vojski, bržkone ne jedrskih objektov.
