V soboto zvečer, en mesec po strelskem pokolu v osnovni šoli Vladislava Ribnikarja, je v Beogradu potekal peti množični protest proti nasilju in koruptivni vladavini srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Na trgu pred skupščino in v Pionirskem parku, ki vodi do predsedniške palače, se je zbralo približno petdeset tisoč ljudi.
»Zahtevamo nove volitve, še prej pa ureditev volilnih list, ki jih Vučić zlorablja v svoj prid,« je med žvižgi in skandiranjem povedal Beograjčan Slobodan Marković. »Predsednik mora tudi popustiti vajeti v policiji,« je dodal. Na proteste, ki potekajo vsak konec tedna, je Marković že petič zapovrstjo prišel s soprogo Sandro Erić in sinom Reljo. Zgovorni štirinajstletnik, ki se bo jeseni vpisal na gimnazijo, je k očetovi pripovedi dodal opažanje, da skuša oblast manipulirati z ljudmi tudi skozi šolski sistem. »Na dan, ko se je zgodila tragedija v šoli Vladimirja Ribnikarja, so nam učencem drugih šol ukazali, naj gremo domov in naj se ne pogovarjamo o tem, kar se je zgodilo. Hoteli so utišati informacije,« je prepričan Relja.
Majska strelska pohoda v Beogradu in Milanovcu, v katerih sta dva mlada človeka pobila vrsto otrok, mladostnikov ter odraslih, sta imela v liberalnem delu srbske družbe nasproten učinek: ljudje so se dvignili in začeli govoriti.
»Prišli smo protestirat, da bi se prekinilo nasilje in da bi se spremenil odnos oblasti do ljudi. To smo dolžni našim otrokom,« je dejala Damjana Ivošević iz Mladenovca, ki je pred beograjsko skupščino prišla z možem Zoranom ter otrokoma Petrom in Nađo. »V Srbiji je treba spremeniti vse, od začetka,« je odkimavala z glavo.
Kmalu je vrvenje množice prešlo v huronski vzklik. Nad glave se je dvignil velik Vučićev portret, obešen na helijeve balone. Predsednikova podoba je med drevesi izginila v nebo, ljudje so mu mahali v slovo in skandirali: »Gotov je!« Med demonstranti je še veliko tistih, ki so bili na ulicah ob prelomu tisočletja, ko so potekali protesti proti režimu Slobodana Miloševića. Tudi tedaj so ljudje vzklikali: »Gotov je!« Vučić, nekdanji Miloševićev minister za informiranje, pomen teh besed dobro pozna.
Na odru navadni in znani državljani
Preden je ogromna množica krenila na pohod po beograjskih avenijah, so z odra pred skupščino ljudstvo nagovorili umetniki in pomembne javne osebnosti. Legendarna igralka Svetlana Bojković je spregovorila o pomenu izobraževanja in kulture, ki da ju ruši trenutna oblast. Vplivni televizijski voditelj Ivan Ivanović je predsednika pozval, naj prevzame odgovornost za promocijo nasilja v »režimskih medijih«. Ljudje so njegov govor prekinjali s skandiranjem »Vučić, odidi!« in »Odstop!«.
Na oder so bili povabljeni tudi običajni državljani. Rudar Jovica Nikolić iz Žagubice je bil nedavno brutalno pretepen, domnevno zato, ker ni hotel prodati zemljišča lokalnemu mafijskemu šefu. Milutin Gligorijević je opisal svoj boj za odkrivanje resnice o smrti matere, ki je izgubila življenje v prometni nesreči, v katero je bil vpleten Vučićev pomemben strankarski pribočnik. Policija še po več letih ni zaključila preiskave smrti. Beograjski dijak Nikola Milanović je prebral svojo pesem. »Kdo smo? Borimo se proti nravi zli. Moramo, če se štejemo med ljudi,« so se glasili njegovi verzi.
Velik aplavz je na koncu požel zvezdniški igralec Dragan Bjelogrlić, ki je kariero začel v seriji Boljše življenje. Kot »starejši gospod« je mladim, ki na protestih stojijo v prvih vrstah, izrekel »priznanje za dostojanstveno in mirno držo, s katero odgovarjajo na nasilje in provokacije«. »Da ste prišli na ulice, nam daje upanje, da se bomo morda dvignili z dna. Se vidimo prihodnji teden na novem protestu!« je vzkliknil Bjelogrlić.
V pričakovanju volitev
V stavbi predsedstva, ki so jo množice povsem obkolile, je Vučić zvečer posnel promocijski video. V njem je vse Srbe pozval k enotnosti. Vest o nadaljevanju protestov je izkoristila tudi Rusija. Ruski veleposlanik v Beogradu Aleksander Bocan-Harčenko je dejal, da se protesti ujemajo z naraščanjem nasilja na Kosovu. Sporočil je, da »zahod pritiska na srbske oblasti«, da bi spremenile politiko, zlasti da bi Srbija podprla sankcije proti Rusiji.
»Predsednik Vučić se skuša ponovno prikazati kot garant miru in stabilnosti. Poziva nas k enotnosti in dialogu. A kako je mogoče govoriti o dialogu, če protestnike istočasno zmerja,« se sprašuje profesorica Aleksandra Krstić s Fakultete za politične vede Univerze v Beogradu. »Izreka obtožbe, da so protestniki in opozicija izkoristili masakre za začetek političnega prevrata. Govori o državljanski vojni. V resnici pa on ne razume nasilja, ki ga v Srbiji doživljamo že vse od vojn v devetdesetih,« je opozorila profesorica.
Leve opozicijske stranke in protestniki pričakujejo, da bodo še letos organizirane nove volitve. Potencial protestov je dovolj velik za doseganje sprememb, je prepričana dr. Aleksandra Krstić. »Toda še prej je treba urediti medijski prostor. Predsednik nadzoruje nacionalne medije, prek njih promovira nasilje in ustrahuje ljudi,« nam je dejal politični aktivist iz Beograda Fjodor Knežević. »Ljudje so zato nestrpni in preplašeni. Predsednik govori o državljanski vojni. Ampak nihče v resnici noče državljanske vojne. Hočemo samo spremembo oblasti na demokratičen način.«
