Iz Srbije v teh dneh letijo kritike na mnoge evropske naslove, potem ko je Svet Evrope v Strasbourgu podprl nadaljnjo obravnavo kosovske prošnje za članstvo v tej evropski organizaciji za človekove pravice, demokracijo in vladavino prava. V Beogradu se sprašujejo, kako je mogoče, da so se pri glasovanju vzdržale Ukrajina, katere ozemeljsko celovitost Srbija podpira, Grčija in Slovaška, ki Kosova sploh ne priznavata, ter Bosna in Hercegovina z lastnimi skrbmi za ozemeljsko celovitost. Srbija odločitev Sveta Evrope razume tudi kot nadaljnje evropsko nagrajevanje Prištine po nedavni odločitvi o odpravi vizumov.
Priština na drugi strani obtožuje Srbijo, da krši sporazum EU o normalizaciji odnosov, po katerem ne bo ovirala članstva Kosova v mednarodnih organizacijah. Odnosi pa so napeti tudi zaradi kosovskih volitev v štirih občinah z večinskim srbskim prebivalstvom prejšnji teden, ki so jih Srbi bojkotirali.
Vse to se dogaja pred vnovičnim srečanjem srbskega predsednika Aleksandra Vučića in kosovskega premierja Albina Kurtija v torek v Bruslju. V EU pravijo, da pričakujejo nadaljnje uresničevanje sporazuma o normalizaciji, ki je po besedah urada zunanjepolitičnega predstavnika Josepa Borrella »živ in gre naprej« ne glede na dogajanje.
Kritike Ukrajine
Nadaljnjo obravnavo kosovske prošnje za članstvo je v svetu ministrov Sveta Evrope podprlo 33 od 46 članic, tudi Slovenija, kar je dve več od potrebne dvotretjinske večine. Poleg že omenjenih se je vzdržala še Moldavija. Proti so bile Španija, Romunija, Ciper in Srbija, ki tudi ne priznavajo Kosova, ter Madžarska, Gruzija in Azerbajdžan. Armenija ni glasovala. Prošnjo Kosova za članstvo bosta zdaj preučila strokovnjaka parlamentarne skupščine, ki bo kasneje tudi sprejela končno odločitev o članstvu.
Vučić je v odzivu na glasovanje napovedal spremembe v zunanji politiki Srbije, ki da bo dala več poudarka recipročnosti v dvostranskih odnosih. »Zakaj bi za vsako ceno ščitili ozemeljsko celovitost nekoga? Lahko smo tiho, če je on proti naši,« je dejal. To je letelo tudi na Ukrajino. Srbija je doslej podprla vse resolucije generalne skupščine OZN v podporo ozemeljski celovitosti Ukrajine. Vučić zdaj pravi, da bodo še premislili, kako bodo glasovali na vrhu Sveta Evrope maja na Islandiji, ko se bo s soglasjem potrjevala resolucija s podobno vsebino. Zunanji minister Ivica Dačić je napovedal, da bodo vložili amandma o ozemeljski celovitosti Srbije in da ne bodo podprli resolucije o Ukrajini, če bo amandma zavrnjen.
Vučić je izrazil tudi razočaranje nad Črno goro, ki je glasovala za kosovsko včlanjevanje v Svet Evrope in »bi lahko pokazala razumevanje za naše probleme«. Bil je kritičen do vzdržane BiH, rekoč, da je Beograd vedno podpiral njeno ozemeljsko celovitost, čeprav ji s svojimi izjavami in dejanji kljubuje vodja bosanskih Srbov Milorad Dodik.
»V Bruslju se ne bo zgodilo nič«
Na Kosovu pravijo, da je bilo glasovanje v Svetu Evrope »morda najpomembnejše od osamosvojitve naprej«, kot je izjavila zunanja ministrica Donika Gërvalla-Schwarz. Obenem trdijo, da Srbija krši evropski sporazum o normalizaciji odnosov, na katerega sta Vučić in Kurti načeloma pristala konec februarja. Ta med drugim določa, da Srbija ne bo ovirala članstva Kosova v mednarodnih organizacijah. V Beogradu v odgovor ponavljajo zahtevo, da mora biti prvi korak v normalizaciji odnosov izpolnitev deset let stare obveze Kosova o ustanovitvi skupnosti srbskih občin.
Tudi položaj tam se je še zapletel po volitvah prejšnji konec tedna v štirih občinah z večinskim srbskim prebivalstvom, ki je volitve bojkotiralo, tako da so bili z drobtinicami glasov izvoljeni albanski župani. Pri tem ni jasno, kako bodo sploh prevzeli funkcije. Vse to bo gotovo prišlo na dan na torkovem srečanju Kurtija in Vučića v Bruslju. Kosovski premier pravi, da pričakuje konkretne rezultate, tudi o uresničevanju sporazuma o normalizaciji, Vučić pa, da se v Bruslju »ne bo zgodilo nič«.
