Po nizu srečanj v minulih mesecih, ki so bila namenjena predvsem miritvi napetosti na Kosovu, sta srbski predsednik Aleksandar Vučić in kosovski premier Albin Kurti včeraj v Bruslju sedla k doslej najpomembnejšim pogovorom med državama. Po več mesecih, kar so Evropska unija in ZDA pozivale Srbijo in Kosovo, naj ne zamudita priložnosti in sprejmeta francosko-nemški predlog za normalizacijo odnosov, sta včeraj Vučić in Kurti pristala na predlog.

Novico je po večurnih pogovorih v Bruslju sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell in dodal, da so sicer potrebni še pogovori o podrobnostih dogovora med Srbijo in Kosovom. Borrell je bil optimističen in je dejal, da bi dogovor o podrobnostih lahko dosegli že do sredine marca, vendar bo za to potreben nov krog diplomatskih obiskov v Beogradu in Prištini.

»Sporazum je dober za državljane Kosova in Srbije,« je ocenil Borrell in povedal, da predvideva prosto gibanje državljanov z osebnim dokumentom in sprostitev omejevanja veljavnosti registrskih tablic. Sporazum predvideva vzajemno priznavanje osebnih dokumentov in nacionalnih simbolov. Državljanom se tudi ne bo več treba bati, ali jim bodo na drugi strani meje priznali diplomo, je še dodal. Sporazum bo tudi po Borrellovih napovedih prinesel več trgovanja med Kosovom in Srbijo, prav tako bo srbskim državljanom ter tudi srbski pravoslavni cerkvi na Kosovu prinesel več varnosti, gotovosti in predvidljivosti.

To je prvi velik korak k normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino. Dejansko naj Vučić in Kurti sploh ne bi imela druge možnosti, kot da sprejmeta ponujeni osnutek sporazuma, saj so iz Bruslja večkrat – tudi včeraj pred začetkom pogovorov – sporočili, da je od napredka pri normalizaciji odnosov odvisna njuna nadaljnja pot proti Evropski uniji ter da v Bruslju pričakujejo evropsko obnašanje obeh voditeljev.

Sporazum bo javno objavljen

Kurti se je najprej ločeno sešel z Borrellom in posebnim odposlancem EU za Balkan Miroslavom Lajčakom, medtem ko je k dvostranskim pogovorom s posebnim odposlancem ZDA za Balkan Gabrielom Escobarjem sedel Vučić. Nato se je srbski predsednik sešel z evropskim dvojcem, šele nato pa je sledilo tristransko srečanje Vučića, Kurtija in Borrella.

Na mizi je bil francosko-nemški predlog sporazuma, ki so ga v zadnjih mesecih zaradi podpore celotne sedemindvajseterice poimenovali evropski predlog. Čeprav še ni bil uradno predstavljen (Borrell je napovedal, da ga bodo objavili na straneh evropske zunanjepolitične službe EEAS), v grobih obrisih predvideva de facto priznanje Kosova prek zagotovila o spoštovanju ozemeljske suverenosti obeh držav in srbskega pristanka, da ne bi onemogočali kosovske kandidature za članstvo v mednarodnih organizacijah. Sporazum naj bi prav tako predvideval nujnost organiziranja srbskih občin na Kosovu, vendar včeraj do zaključka redakcije ni bilo povsem jasno, ali to pomeni tudi sprejetje že leta 2013 dogovorjene skupnosti srbskih občin.

Skupnost kot kamen spotike

Na tristranskem sestanku naj bi bilo namreč vroče prav zaradi ustanovitve te skupnosti, o čemer sta se Srbija in Kosovo dogovorila že leta 2013 s tako imenovanim bruseljskim sporazumom, ki je z dogovorjenimi načeli obveljal kot začetek poti normalizacije odnosov med Beogradom in Prištino. Da se glede tega razhajajo in da naj bi se Kurti poskušal izogniti tej obvezi, je še med pogovori sporočil vodja urada srbske vlade za Kosovo in Metohijo Petar Petković.

Po bruseljskem sporazumu iz leta 2013 naj bi skupnost srbskih občin ustanovili v občinah z večinskim srbskim prebivalstvom na Kosovu, članstvo v skupnosti pa bi bilo odprto tudi za vse druge občine, ki bi se ji želele pridružiti. Sporazum še predvideva, da bi lahko vse sodelujoče občine v tej skupnosti skupaj izvajale svoje pristojnosti. Skupnost srbskih občin bi imela pristojnosti na področju gospodarskega razvoja, šolstva in zdravstva ter pri prostorskem načrtovanju v mestih in na podeželju.

Kosovska stran se je doslej branila uresničitve tega dela dogovora oziroma bi ga uresničila, ko bi prišlo do normalizacije odnosov in uradnega medsebojnega priznanja. Prav tako so skupnosti srbskih občin nasprotovali zaradi odločitve kosovskega ustavnega sodišča, ki je pristojnosti skupnosti opredelilo za neustavne. Srbska stran pa je hotela izpolnitev tega dela bruseljskega dogovora še pred sklenitvijo dogovora o normalizaciji odnosov. Kot je včeraj pojasnil Borrell, so obe strani pozvali k uveljavitvi že doseženih dogovorov.

Novi pogovori sledijo

Tudi po koncu včerajšnjih pogovorov je Vučić ocenil, da se bodo prav o uresničevanju prejšnjih dogovorov in ustanovitvi skupnosti srbskih občin pogovarjali še naprej. Naslednji pogovori naj bi bili 18. marca v Severni Makedoniji. Kot je dejal Vučić, je Kurti na sestanku želel nekaj podpisati, a temu nihče ni bil naklonjen. »Najprej se mora uresničiti vse že dogovorjeno in skupnost srbskih občin je na prvem mestu,« je po pogovorih v Bruslju, ki jih je označil za težke, dejal Vučić.

Kurti je menil, da sta obe strani sedaj na dobri poti k normalizaciji odnosov. Tudi sam je potrdil, da bodo naslednji pogovori namenjeni doseganju dogovora o implementaciji sporazuma.

Nekdanji predsednik Srbije Boris Tadić je na twitterju ocenil, da vladi naklonjeni srbski mediji načrtno poudarjajo pomen skupnosti srbskih občin na Kosovu zato, da bi lahko vse druge poraze v pogovorih lažno predstavili kot zmago. Po njegovi oceni oblikovanje skupnosti ne bi bila nikakršna zmaga, ki bi zagotavljala dolgoročni obstanek Srbov na območju Kosova in Metohije.