Predsednik Srbije Aleksandar Vučić in premier Kosova Albin Kurti sta v torek v Bruslju nadaljevala dialog pod pokroviteljstvom EU, ki jo je na teh pogovorih predstavljal posebni predstavnik EU za dialog Beograd-Priština Slovak Miroslav Lajčak. Zahod pritiska na Vučića in Kurtija, naj skleneta dogovor o uresničitvi sporazuma o normalizaciji odnosov, o katerem sta sprejela izhodišča na Ohridu 18. marca. Očitno pa ni možnosti za preboj, ki bi ga predstavljal dogovor o Skupnosti srbskih občin. Lajčak je pred torkom izjavil, da bodo ti pogovori zelo pomembni. Kot smo še izvedeli v torek zvečer po prvi uri srečanja, sta Vučić in Kurti sprejela deklaracijo o okoli 1600 pogrešanih osebah v obdobju vojne 1998–2000, med katerimi so predvsem Albanci. Srbija in Kosovo bosta sodelovala pri iskanju pogrešanih oseb in grobov v skupni komisiji, ki jo bo vodil predstavnik EU. Zahod pritiska na Beograd, naj za razčiščevanje te zadeve odpre svoje arhive.
Kurti se boji dolge roke Beograda prek SSO
Glavna tema torkovih pogajanj v Bruslju je bila ustanovitev Skupnosti srbskih občin (SSO) na tistem delu severa Kosova, kjer imajo Srbi večino. Tu lahko glede na izjave pred pogovori sklepamo, da obe strani ostajata vsaka na svojem bregu. A to vprašanje je ključno za obe strani. Za Srbijo je pogoj za nadaljnja pogajanja, da bo imel SSO izvršno oblast. Slednje je tudi eden od dveh pogojev za vrnitev kosovskih Srbov v kosovske institucije. Drugi pogoj je umik albanskih specialcev iz njihovih štirih občin na severu.
Za Kurtija je ključno, da se prepreči izvršilna oblast SSO. Menda se boji, da se bo Beograd prek SSO vmešaval v notranje zadeve Kosova. Zahod pa pritiska na Kurtija, naj sprejme pripravljeni statut SSO. Ta načrt statuta je nekako v skladu z zahtevami Beograda in srbsko-kosovskim sporazumom iz leta 2013, to je, da ima SSO avtonomijo tudi na področju zdravstva, gospodarskega razvoja in prostorskega načrtovanja. A Kurti je pred torkovimi pogovori trdil, da načrta statuta še ni videl in da bi ga morali pokazati najprej njemu ter da Kosovo noče imeti nove Republike Srbske. Se je pa v torek v Bruslju tik pred začetkom pogovorov z Vučićem in Lajčakom pogovarjal z Gabrielom Escobarjem. Morda mu je ameriški posebni odposlanec za zahodni Balkan v zameno za sprejetje statuta SSO kaj ponujal, na primer večje odprtje ameriškega trga za kosovske izdelke.
Vučić trdil, da je Zahod proti Srbiji
Sedanji krog pogovorov med Vučićem in Kurtijem poteka v času novega zaostrovanja napetosti v odnosih med Srbijo in Kosovom, potem ko so na občinskih volitvah 23. aprila župani štirih občin s srbsko večino na severu postali Albanci. Udeležba je bila namreč le 3,5-odstotna, ker so kosovski Srbi ob podpori Beograda volitve bojkotirali, s čimer tudi nasprotujejo zahtevi, da imajo kosovske registrske tablice in ne srbskih. Prav zaradi tega vprašanja so se lani nevarno zaostrili odnosi med Srbijo in Kosovim, kar je ob pritisku Zahoda vodilo do bolj intenzivnega dialoga med Beogradom in Prištino.
Vučić je v zadnjem tednu trdil, da je Zahod proti Srbiji. Proti zahodnim državam je nastopil ostro ne le zato, ker so izsilile te občinske volitve in priznale rezultate, ampak tudi zato, ker so omogočile začetek postopka za članstvo Kosova v Svetu Evrope.
Kurti je zdaj v Bruselj prišel zadovoljen, potem ko je prejšnji teden 33 od 45 članic evropskega sveta odobrilo in s tem omogočilo članstvo Kosova v tej evropski instituciji za človekove pravice in demokracijo. Poleg tega je EU razen Španije le odpravila vizume za državljane Kosova, in sicer od januarja 2024. Vendar naj to ne bi veljalo za kosovske Srbe, ki nočejo imeti kosovskega potnega lista. Srbi na Kosovu predstavljajo 8 odstotkov prebivalstva (v BiH 31 odstotkov).
