Svetovni voditelji bodo na vrhu ZN v Dubaju na konferenci COP28 razpravljali o boju proti podnebnim spremembam. Razprava bo vsekakor zanimiva, saj bo potekala v letu ekstremnih vremenskih pojavov, v katerem so bili podrti številni podnebni rekordi.
COP28 je sicer po mnenju mnogih precej sporen, saj so Združeni arabski emirati (ZAE) ena izmed 10 največjih proizvajalk nafte na svetu, obenem pa je bil za predsednika konference imenovan kar glavni izvršni direktor državne naftne družbe Sultan al-Jaber. Dokumenti, ki jih je objavil BBC, celo kažejo, da nameravajo ZAE na konferenci izrabiti vlogo gostitelja za sklepanje naftnih in plinskih poslov in še razširiti svoje proizvodne zmogljivosti.
Sultan al-Jaber se je na kritike odzval z besedami, da je v edinstvenem položaju, ko lahko spodbudi naftno in plinsko industrijo k ukrepanju, in da je kot predsednik podjetja za obnovljivo energijo Masdar zaslužen za širitev čistih tehnologij, kot sta vetrna in sončna energija.
COP28 ima v načrtu ohranitev cilja omejitve dolgoročnega dviga globalne temperature na 1,5 stopinj celzija v primerjavi s predindustrijskimi časi, o čemer se je leta 2015 v Parizu dogovorilo skoraj 200 držav. Dolgoročno segrevanje trenutno znaša približno 1,1 oziroma 1,2 stopinje celzija,, pri čemer pa zadnje ocene ocene pravijo, da je svet trenutno na poti, da se do leta 2100 segreje za približno 2,4 do 2,7 stopinj celzija.
O čem se bo razpravljalo na COP28?
Poleg napredka glede dosedanjih pariških ciljev naj bi se COP28 osredotočil na:hiter prehod na čiste vire energije za »zmanjšanje« emisij toplogrednih plinov pred letom 2030, zagotavljanje denarja za podnebne ukrepe in delo na novem dogovoru za države v razvoju. Konference se bo udeležilo več kot 200 vlad. Ameriški predsednik Joe Biden in kitajski voditelj Xi Jinping se je predvidoma ne bosta udeležila, bosta pa zastopani obe državi. Uvodni nagovor bo imel 1. decembra britanski kralj kralj Karl. Sodelovale bodo tudi okoljske dobrodelne organizacije, možganski trusti, podjetja in verske skupine.
Poznavalci ocenjujejo, da bo na konferenci verjetno prišlo do nesoglasja glede prihodnosti fosilnih goriv - premoga, nafte in plina, ki se sežigajo brez tehnologij za zajemanje njihovih emisij.. Sultan al-Jaber je sicer pozval k zmanjšanju njihove uporabe, ne pa k popolnem prenehanju. Po drugi strani si bo Evropska unija po napovedih prizadevala za popolno »postopno opuščanje«..
Podnebni aktivisti poudarjajo, da bi omejitev sporazumov na »nezmanjšana« fosilna goriva omogočila nadaljevanje pretirane proizvodnje. Kot pravijo, ni nobenega zagotovila, da bo zajemanje emisij delovalo v zadostnem obsegu, ob tem pa naj bi bil problem tudi v denarju.
Na zadnjem COP27 so se udeleženci dogovorili za ustanovitev sklada za »izgube in škodo«, prek katererega bi bogatejše države namenjale sredstva revnejšim državam, ki se soočajo z najhujšimi učinki podnebnih sprememb. A kako natančno bo to delovalo, še vedno ni jasno. Ob tem pa so ZDA že zavrnile plačilo podnebnih odškodnin za svoje pretekle emisije. Že leta 2009 so se razvite države tudi zavezale, da bodo do leta 2020 namenile 100 milijard dolarjev na leto državam v razvoju, da bi jim pomagale zmanjšati emisije in se pripraviti na podnebne spremembe. Tudi ta cilj doslej še ni bil dosežen.
