Kot poročamo v sosednjem članku, so na zasedanju v maroškem Rabatu na Unescov seznam nesnovne dediščine vpisali skupno kar 47 primerov dediščine iz 60 držav, tudi slovensko čebelarstvo in rejo lipicancev. In ker je bilo zasedanje v Maroku, so močno zastopstvo na seznamu letos pridobile arabske tradicije, tudi nekatere zelo zanimive in specifične, kot je recimo tradicija izdelave in nošenja handžarja v Omanu.

No, kot smo izvedeli iz krogov naše delegacije v Maroku, so se Slovenci tam prijeli za glavo, ko so slišali, da je omanski nož prejel to laskavo Unescovo priznanje. Le kako se nismo prej spomnili, da bi med svetovno nesnovno dediščino vpisali tudi recimo štajerski nož?! Ki je pri nas, kot vemo, eno najpogosteje uporabljenih sredstev mediacije v družinskih in medsosedskih sporih. Ni vrag, da bi, če bi znali kandidaturo ustrezni utemeljiti – in stvarnih podlag za to je ničkoliko, o njih skorajda dnevno poročamo – gladko premagal tisto ubogo omansko »nošenje noža«.