Z besedami, da Američanom obljublja drugačno prihodnost, da bo močan srednji razred gibalo njenega vodenja države, da bo skrbela za globalno superiornost ameriške vojske ter uzakonila pravico do splava, je Kamala Harris sprejela predsedniško nominacijo demokratske stranke. S tem se je v četrtek zvečer tudi končala konvencija v Chicagu, Harrisovi in republikanskemu tekmecu Donaldu Trumpu pa zdaj ostaja še 73 dni volilne tekme, med katero se bosta dvakrat soočila na debati pred televizijskimi kamerami.

Štiri dni so se v vetrovnem mestu za govorniškim odrom dvorane United Center, kjer je nekoč kraljeval Michael Jordan, zvrstili vsi, ki kaj pomenijo v demokratski stranki, od dveh nekdanjih in enega aktualnega predsednika do guvernerjev, senatorjev, posebnih gostov ter nekaj zvezdnikov z Oprah Winfrey na čelu (ne pa Beyonce ali Taylor Swift, na kateri so po tihem upali). V nastopih so drug za drugim počeli isto: zatrjevali, da je Kamala Harris pripravljena za vodenje države in prava izbira za Ameriko, ter se norčevali iz Donalda Trumpa, njegove »obsesije z velikostjo občinstva« na shodih in celo iz velikosti nečesa drugega, na kar je namigoval Barack Obama. Obenem pa ga označevali za strašno grožnjo demokraciji in državi. Pripisovali so mu, da bi za svoj program vzel razvpit dokument Project 2025 konservativnega mislišča Heritage Foundation, od katerega se je Trump javno distanciral, ter da bi povsem prepovedal splav v Ameriki, česar Trump ne zagovarja. So ga pa demokrati očitno zbodli dovolj močno, da ni upošteval nasvetov svojih strategov, naj se drži vsebine, če hoče zmagati. V komentarjih dogajanja v Chicagu na družbenih omrežjih se je vrnil na zanj značilno osebno raven.

Skupina Muslimanke za Harrisovo se je protestno razpustila

Konvencije ameriških strank so predvsem ogromen politični šov s podrobno dodelano koreografijo in poskusom izkazovanja enotnosti. Kar se tega tiče, je letos na krilih nove energije po odstopu Joeja Bidna od kandidature in vskoka Kamale Harris vse teklo gladko do zadnjega dne. Združenih v United Centru niso zmotili niti protestniki, ki so na ulicah Chicaga zahtevali konec podpore Izraelu in vojne v Gazi. Bilo jih je precej manj od napovedi, policijska prisotnost okrepljena, incidenti, denimo več kot 70 aretiranih pred izraelskim konzulatom, pa niso vrgli sence nad konvencijo, kot so se organizatorji bali še pred tednom dni.

Med omenjenimi posebnimi govorniki na konvenciji sta bila tudi starša 23-letnega Američana, ki ga je v napadu na Izrael 7. oktobra ugrabil Hamas in ostaja talec. Prostor na glavnem odru pa so zahtevali tudi zagovorniki Palestincev in kritiki Izraela. Pogajanja z vodstvom stranke in štabom Harrisove, da dovoli nastop Tanyi Haj-Hassan, pediatrinji na urgenci v Gazi, so trajala več tednov in na koncu iz nastopa ni bilo nič. Skupina Muslimanke za Harrisovo in Walza (njenega podpredsedniškega kandidata) je sporočila, da se bo v znamenje protesta razpustila, neopredeljeni delegati na konvenciji pa so protestno sedli na tla pred United Centrom. Teh 36 delegatov je bilo izbranih z glasovi muslimanov v ZDA, ki so se na strankarskih volitvah organizirano izrekali za neopredeljene v protest proti Bidnovi politiki do Izraela. V treh najpomembnejših zveznih državah – Michiganu, Pensilvaniji in Wisconsinu – jih je bilo 200.000. Dovolj, da kje morda pretehtajo tesne volitve, če protestno ostanejo doma. Za Trumpa ne bodo volili, ker je izrazito proizraelski.

Na koncu so neopredeljeni delegati sporočili, da v dvorani ne bodo delali težav, in so kampanji Harrisove postavili 15. september kot skrajni rok za sestanek, na katerem bodo predstavili svoje poglede.

Interne ankete manj rožnate za demokrate?

Izteklo se je torej brez dogodkov, ki bi ukradli vtis, da stranka enotno podpira Harrisovo, prepričana, da Trumpa novembra lahko premaga. Vendar je bilo v govorih slišati vztrajno ponavljanje, da bo tekma tesna, da je treba trkati na vrata, prepričevati ljudi in ne postati ležeren, ker ji ankete kažejo nekaj bolje, kot so Bidnu. Ameriški mediji navajajo neimenovane vire, da so interne ankete stranke manj rožnate od javnih.

Vse je zdaj torej na ramenih Harrisove, ki je v 40 minutah govora predstavila svojo življenjsko zgodbo, poudarila, da je odraščala v četrtih srednjega razreda, da se je kot tožilka spoprijemala z najhujšimi oblikami kriminala ter se držala nasveta pokojne matere: če se ti kaj ne zdi pošteno, se ne pritožuj, ampak kaj naredi.

Nekaj stavkov je namenila tudi zunanji politiki in rekla, da bo stala trdno ob strani Ukrajini, skupaj z zaveznicami v Natu. O Gazi pa, da je zdaj čas za premirje in izpustitev talcev, a da bo vedno skrbela za zmožnost Izraela, da se brani.
To je stališče, enako Bidnovemu, čigar podpredsednica ostaja še slabih pet mesecev. 

Kennedy bolj za Trumpa

Neodvisni predsedniški kandidat Robert F. Kennedy je ta teden namigoval, da bo končal kampanjo in morda podprl Donalda Trumpa. Sedemdesetletni nekdanji demokrat in nečak ubitega demokratskega predsednika je v anketah dobival nekaj odstotkov glasov, ki pa so v tesni tekmi lahko zelo pomembni. Kennedy je dejal, da očitno jemlje več glasov Trumpu kot Harrisovi, medtem ko mu je republikanec bližje. Štaba obeh kandidatov sta bila po poročanju ameriških medijev več tednov v stikih in se pogovarjala o nadaljnjih korakih, vključno z mogočo Kennedyjevo podporo Trumpu.