Čeprav so predvolilne ankete socialdemokratom na avstrijskem Koroškem napovedovale najmanj 42 odstotkov glasov in so si sami za cilj začrtali vsaj 40 odstotkov glasov, so bili rezultati po včerajšnjih deželnih volitvah vendarle drugačni. Socialdemokrati so dosegli le 39 odstotkov glasov oziroma skoraj 9 odstotnih točk manj kot na volitvah leta 2018.
Če so v volilnem štabu rdečih že kmalu zatem, ko so se ob 16. uri zaprla zadnja volišča in so se na avstrijski javni televiziji ORF začele pojavljati prve projekcije volilnih rezultatov, pospravili penine, namenjene povolilnemu slavju, so jih v taboru ljudske stranke, presenečeni nad tem, kako dobro so se odrezali kljub drugačnim predvolilnim napovedim, navdušeni začeli odpirati. Četudi so jim predvolilne ankete napovedovale okoli deset odstotkov glasov, pri čemer bi v primerjavi z volitvami 2018 izgubili več kot pet odstotnih točk, so se očitno po zaslugi glavnega kandidata Martina Gruberja povzpeli na dobrih 17 odstotkov ter s tem s precejšnjo prednostjo odločili bitko za tretje mesto pred stranko Team Kärnten, ki so ji predvolilne ankete napovedovale 12 odstotkov, dosegli pa so jih nekaj manj kot deset. Kljub temu so z rezultatom več kot zadovoljni, saj so skoraj podvojili rezultat z zadnjih volitev. Na drugem mestu so z nekaj manj kot 25 odstotki pristali svobodnjaki in za 1,5 odstotne točke izboljšali rezultat iz leta 2018.
Razočaranje pri liberalcih in zelenih
Razočarani so bili v taboru liberalne stranke NEOS, kjer je bilo kmalu jasno, da jim ne bo uspelo doseči pet odstotkov glasov, kolikor jih zadostuje za mandat v deželnem zboru, omenjenega praga ni uspelo preseči niti zelenim. Medtem ko so liberalci pristali pri 2,4 odstotka glasov, so zeleni, čeprav so do zadnjega upali na izboljšanje ob štetju glasov v mestnih volilnih okrožjih, kjer pretežno domuje njihova volilna baza, na koncu obstali pri 3,7 odstotka glasov, torej daleč od rezultata, ki bi jim omogočil vrnitev v deželni parlament. Rezultat toliko bolj preseneča, ker se je njihova glavna predvolilna tema, pri kateri so se osredotočili na podnebno krizo in okoljske probleme, ujemala z eno poglavitnih skrbi, ki tarejo volilce tudi na avstrijskem Koroškem.
Javnomnenjska raziskava inštitutov SORA in ISA, ki je pred volitvami skušala ugotoviti, katere so tiste teme, ki naj bi vplivale na odločitev volilcev, je namreč na prvo mesto postavila podražitve in inflacijo, toda že na drugem mestu sta bila okolje in oskrba z energijo. Na tretje mesto so vprašani postavili azilno politiko in priseljevanje, na četrto zdravstveno oskrbo in nego. Posebnost tokratnih volitev je, da so jih usmerjale teme, na katere deželna politika nima nobenega vpliva, le dve regionalni temi sta igrali manjšo vlogo pri odločitvi za eno ali drugo stranko. Pri prvi je šlo za postavitev vetrnih elektrarn v gorah, v anketi se je zanje izreklo več kot 60 odstotkov, 30 odstotkov vprašanih jim nasprotuje. V predvolilnih diskusijah se je razvnela tudi razprava o celovškem letališču, ki je deloma v zasebnih rokah. Medtem ko se je ljudska stranka zavzemala za to, da dežela odkupi privatizirani del letališča in ohrani njegovo delovanje, se zeleni sicer strinjajo z odkupom, a bi letališču določili drug namen in se raje tesneje navezali na graško letališče. Socialdemokrati pravijo, naj vse ostane, kot je.
Na vprašanje, kakšna koalicija bo v bodoče vladala v sosednji deželi, je mogočih več odgovorov, izide se tako dosedanja koalicija socialdemokratov z ljudsko stranko kot tudi socialdemokratska s svobodnjaki, čeprav je ta precej manj verjetna, pa tudi koalicija »proti socialdemokratom«, v kateri bi se združile ljudska stranka, svobodnjaki in Team Kärnten. Ankete pa kažejo, da bi bila Korošcem najljubša ta, ki jim je vladala doslej.
