Uboj 22-letne Mahse Amini, ki ga je 13.septembra izvedla moralna policija zaradi domnevno neprimernega nošenja naglavne rute, je sprožil svetovno odmevne proteste. Aktivisti namreč trdijo, da je umrla zaradi udarca v glavo, policija pa to še vedno vztrajno zavrača. Novica je sprožila ogorčenje in proteste v Teheranu in drugih mestih po državi. Najprej se je vključila kurdska manjšina, ki so jih voditelji dolgo zatirali, nato pa se je jeza na režim razširila. Kurdi v Iranu namreč predstavljajo približno 10 odstotkov prebivalstva države in približno četrtino kurdske prisotnosti na Bližnjem vzhodu.
Režim zanika pravice žensk
Smrt Mahse Amini je hitro postala simbol upora za omenjeno manjšino, kasneje pa za celotno prebivalstvo, saj se je hitro pridružila vsa država. Zato tudi ne preseneča, da so bile ženske, ki so tudi sicer najbolj podvržene državnim omejitvam, v dogajanje še posebej vključene. V znak protesta so tako trgale slike velikega ajatole Alija Hameneja in umorjenega generala Kasema Sulejmanija, ter na ulicah protestirale brez hidžabov. Vse to je bilo še nekaj mesecev nazaj nepredstavljivo. Kot pravi Rozhin so ženske borijo tudi z drugimi težavami, ne le z oblačenjem. Problem je celotni sistem in način vladanja: »Spremenili so definicijo islama. Ubijajo veliko ljudi. Zanikajo vsako pravico žensk. Ne dovolijo nam izbire. Ne gre samo za vprašanje hidžaba – gre za našo pravico do izbire.«
Širšega problema se zavedajo tudi drugi protestniki in protestnice. »Gre za približno 85 milijonov ljudi, ki se borijo za svoje pravice, socialne, ekonomske in v vseh vidikih življenja. Pred tednom je bilo kurdsko dekle tujec v glavnem mestu Irana, zdaj pa je njen obraz znan povsod po svetu. Ne gre za nacionalno gibanje – to je onkraj tega; gre za ženske in za naše osnovne človekove pravice,« je eno izmed pričevanj povzel Guardian.
Smrt Mahse Amini preizprašuje celotni politični in ideološki sistem
Pred petimi leti so iraški Kurdi izvedli referendum o državnosti, ki je bil sprejet z veliko večino. Vendar je v nekaj dneh iraška vojska pod vodstvom milic in pod vodstvom Sulejmanija prodrla proti severu, da bi zavzela naftno mesto Kirkuk in ponovno zavzela velik del ozemlja, ki so ga zasegli Kurdi po odstavitvi Sadama Huseina leta 2003.
»Nobenega dvoma ni, da se poraja kurdska revolucionarna vnema, ki jo je smrt Mahse Amini sprožila med dolgo zatiranim kurdskim prebivalstvom Irana,« je za Guardian pojasnil Ranj Aladdin, višji sodelavec pri Bližnjevzhodnem svetu za globalne zadeve. »Njena brutalna smrt je postala simbol nečesa veliko večjega od kurdskega vzroka v Iranu, ki zadeva v samo srce političnega in ideološkega sistema, ki podpira Islamsko republiko.«
Kaj vse to pomeni za kurdske človekove pravice, še ni znano, porajajo pa se ugibanja, da v primeru, če režim preživi to vstajo, bodo Kurdi prvi na vrsti za nasilen odziv s strani obstoječega režima.
Zahod pripravlja nadaljnje sankcije, vključuje se tudi Elon Musk
EU in ZDA sicer razmišljata o nadaljnjih sankcijah proti Iranu zaradi poskusa zatiranja demonstracij. Josep Borrell, visoki predstavnik EU za zunanjo politiko, je strogo obsodil iransko nesorazmerno uporabo sile in dejal, da bodo vse možnosti obravnavane na naslednjem srečanju zunanjih ministrov EU. Te so na primer pomoč pri preprečevanju odklopa interneta s strani Irana in nadaljnje gospodarske sankcije.
Elon Musk, lastnik SpaceX-a, je v petek prepričal ameriško finančno ministrstvo v umik groženj s sankcijami, če bo pomagal iranskim protestnikom z uvedbo satelitske internetne storitve Starlink v državi. Uporabniki te storitve namreč lahko zaobidejo komunikacijska omrežja države in se tako osvobodijo internetne cenzure. Vendar pa Starlink še vedno zahteva terminale znotraj države, česar pa iranska vlada po vsej verjetnosti ne bo podprla, zato bi Musk lahko tvegal tožbe na mednarodnih sodiščih. Aktivacija omenjene storitve, ki je bila izvedena v Ukrajini, se s trenutno situacijo ne more primerjati, saj jo je njihova vlada podprla takoj, ko so bila omrežja motena zaradi ruske invazije.
EU med drugim tudi išče načine, s katerimi bi lahko spodbudila večje število podjetij, ki se ukvarjajo s programsko opremo, v podpis »Köbenhavnske zaveze o tehnologiji za demokracijo,« ki se osredotoča na ohranjanje odprtega in svobodnega interneta. Moteno delovanje le tega je bil namreč še eden izmed brutalnih ukrepov iranskega režima.
V ZDA republikanski senatorji pozivajo, naj se država umakne iz pogajanj o prihodnosti iranskega jedrskega sporazuma. Senatorka Marsha Blackburn je zapisala: »Iranska vlada je umorila žensko, ker ni nosila naglavne rute. Kako si lahko Joe Biden še vedno prizadeva za jedrski dogovor s terorističnim režimom?« Ameriški svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan zavrača povezavo protestov z ameriškim pristopom k jedrskim pogovorom. Pravi namreč, da se gre pri slednjih za diplomacijo, ki bi lahko preprečila, da bi Iran kdaj dobil jedrsko orožje. To naj bi pripomoglo k varnosti celotnega sveta.
Tudi iz protestniških vrst je slišati vse glasnejše pozive po pomoči zahoda, saj bi tako lahko ublažili posledice demonstracij. Protestniki in protestnice so namreč v več intervjujih izpostavili, da je treba sankcionirati celotni režim in tako pomagati ljudstvu.
