Zveza Nato je ob vrhu v Vilni objavila rezultate ankete v vseh 31 državah članicah in Švedski, ki so v povprečju pokazali visoko podporo članstvu ter prepričanje, da zagotavlja večjo varnost, vseeno pa v večini članic ni naklonjenosti povečanju izdatkov za obrambo. Javno mnenje v Sloveniji je do Nata med najbolj zadržanimi.
Tako je bilo na vprašanje, ali je zavezništvo pomembno za nacionalno varnost, najmanj pritrdilnih odgovorov prav v Sloveniji (56 odstotkov), največ pa na Poljskem (90). Da Nato sploh ni ali ni kaj dosti pomemben za varnost, meni 19 odstotkov vprašanih Slovencev, kar je največ skupaj s Severno Makedonijo.
Če bi imeli zdaj referendum o članstvu v Natu, ne bi izstopila nobena država, sodeč po anketi. V Sloveniji bi članstvo podprlo 56 odstotkov vprašanih, manj edino v Bolgariji (52). Bolj pri repu so tudi ZDA (64) in Francija (62), največ podpore bi bilo v Albaniji (93). Največ glasov proti članstvu bi bilo v Bolgariji (35) in Sloveniji (30).
V povprečju članstvo podpira 70 odstotkov prebivalcev Natovih držav. V anketo je bilo sicer vključenih tisoč prebivalcev posamezne članice, v dveh pa 500. Za odgovore na ravni zavezništva so rezultate uravnotežili glede na število prebivalcev posamezne članice.
V večini članic pa niso naklonjeni povečevanju izdatkov za obrambo, četudi se bo to očitno moralo zgoditi glede na sprejete zaveze v Vilni. Le v Bolgariji, Nemčiji, Norveški, Albaniji in Turčiji več kot polovica vprašanih meni, da bi morali te izdatke povečati. Na ravni zavezništva je takšnih 37 odstotkov vprašanih, v Sloveniji 25 odstotkov, še manj pa v Italiji, Islandiji in Luksemburgu. Največ naklonjenih zmanjšanju izdatkov je v Črni gori (41), Italiji (27) in Sloveniji (26).
Največ podpore Ukrajini
na Islandiji
Na Norveškem (80) in Danskem (78) je največ vprašanih pritrdilno odgovorilo na vprašanje, ali naj njihova država brani drugo članico Nata, če bi bila ta napadena. Najmanj pritrdilnih odgovorov je bilo v Severni Makedoniji (32), Bolgariji (36) ter Sloveniji in Islandiji (45). Obramba napadene članice, če ta za to zaprosi, je sicer zaveza iz pogodbe o severnoatlantski organizaciji.
46 odstotkov Slovencev se strinja, da članstvo v Natu zmanjšuje možnost napada na njihovo državo, kar je najmanj od vseh članic. 27 odstotkov Slovencev se s tem ne strinja, kar je največ od vseh. Da članstvo zmanjšuje možnost napada, so najbolj prepričani v Črni gori (83).
Da ruska agresija na Ukrajino ni vplivala na varnost države, meni 45 odstotkov vprašanih Slovencev, kar je drugi najvišji odstotek po Albaniji (58). Najmanj je takšnih na Poljskem in v Litvi (12).
Najvišjo podporo Ukrajini pa izrekajo na Islandiji (89) in na Finskem (84). V Sloveniji je podpora pri točno 50 odstotkih (v šestih članicah je nižja), nasprotuje pa ji 40 odstotkov vprašanih Slovencev.
V javnosti držav članic je upadlo zaupanje v medije, da o vojni poročajo verodostojno. 45 odstotkov vprašanih jim ne zaupa (lani v enaki anketi 40), 49 odstotkov pa jim zaupa (lani 54). Najbolj medijem glede poročanja o vojni zaupajo na Finskem (83), največji delež tistih, ki jim ne zaupajo, je v Grčiji (68) ter v Sloveniji in Bolgariji (67).
Na ravni zavezništva ima o Rusiji negativno mnenje 66, pozitivno pa 10 odstotkov prebivalstva. O Kitajski ima negativno mnenje 54, pozitivno pa 14 odstotkov, sodeč po anketi.
Zgornji del grafike prikazuje rezultate za Poljsko in Slovenijo kot državi, kjer so bili vprašani najbolj oziroma najmanj prepričani, da je Nato pomemben za varnost države.
