Na uvodni dan vrha skupine BRICS so se države članice tega gospodarsko-političnega interesnega združenja poskusile predstaviti v najboljši luči. Petnajst let po ustanovitvi skupine so voditelji Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južne Afrike poudarjali pomen poglabljanja medsebojnega gospodarskega sodelovanja, močno rast njihovih gospodarstev v zadnjih letih in pomen skupine BRICS, ki da je postala pomemben globalni akter.
Okrepljena samozavest je iz peterice vela tudi zaradi dejstva, da se 23 držav iz Latinske Amerike, Afrike in Azije uradno želi pridružiti skupini BRICS, ki je dobro zapisana med državami globalnega juga. V Beli hiši so dejali, da se BRICS ne spreminja v geopolitičnega nasprotnika ZDA ali kogar koli drugega. »Gre za zelo raznoliko skupino držav z različnimi pogledi na ključna vprašanja,« je menil svetovalec za nacionalno varnost v Beli hiši Jake Sullivan.
BRICS po rasti prehitel industrijske države
Voditelji članic pa se v uvodu tridnevnega vrha niso izognili mednarodnim odnosom in temam, ki so jih osvetljevali predvsem skozi lastno politično prizmo. Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je menil, da protekcionizem nekaterih držav najeda globalni razvoj. Podobno kot ob drugih priložnostih se je zavzel za reformo mednarodnega finančnega sistema in izpostavil, da države v razvoju potrebujejo globalne finančne institucije, ki se bolj agilno odzivajo na njihove potrebe. Ob tem je pohvalil Novo razvojno banko, ki so jo članice BRICS ustanovile pred osmimi leti. Njena prednost je po Ramaphosovih besedah ta, da daje državam kredite brez pogojevanj. Dejal je tudi, da afriške države nočejo izvažati zgolj »peska in kamnov« (redkih surovin), temveč končne izdelke.
Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je izpostavil, da je BRICS s štiriodstotno gospodarsko rastjo v primerjavi s pričakovano 2,7-odstotno za industrijske države postal krojač dinamike globalnega juga in gonilna sila svetovne gospodarske rasti. Tudi on se je obregnil ob kolonialne sisteme mednarodnih finančnih institucij. Indijski premier Narendra Modi se je medtem posvetil predvsem razvojnim dosežkom svoje države.
Najostrejša kritika Putin in Xi
Govor kitajskega predsednika Xi Jinpinga je prebral minister za trgovino Wang Wentao. V njem je bilo zaslediti močno kritiko ZDA. Xi je dejal, da obstaja ena država, ki je obsedena s svojo hegemonijo in je pripravljena zadušiti vsakogar, ki se želi dvigniti. »Hegemonizma ni v kitajskem DNK. Nočemo sodelovati v tekmi sil,« je dejal Xi, se zavzel za globalno varnost, ki jo lahko zagotovita le dialog in sodelovanje, BRICS pa je opisal kot združenje stabilnosti, ki bo raslo še naprej.
Ruskega predsednika na vrhu ni, se je pa oglasil prek videopovezave. Na tak način – tako kot drugi udeleženci vrha ne – ni slišal vzklikov peščice protestnikov v enem od johannesburških parkov proti vojni Rusije v Ukrajini, ki sta ga pripravili lokalno združenje Ukrajincev in nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International. Putin se je obregnil ob nezakonite sankcije zoper Rusijo, ki po njegovi oceni škodijo vsemu svetu. Ugotavljal je, kako se je pomen članic BRICS še dodatno povečal v trgovinski menjavi Rusije prejšnje leto (rast 35 odstotkov
v primerjavi z letom poprej). Predvsem afriški javnosti pa je skušal pokazati, da bo Rusija ostala zanesljiv dobavitelj hrane celini. Svojo velikodušnost je poskušal pokazati tudi z napovedjo, da bodo kmalu doseženi dogovori o že prej obljubljeni brezplačni dostavi do 25.000 ton žita šestim afriškim državam.
