Prvič po koncu nacizma leta 1945 je na deželnih volitvah zmagala skrajno desna stranka, in sicer Alternativa za Nemčijo (AfD) s 33 odstotki glasov v Turingiji, zvezni deželi z nekdanjim nacističnim taboriščem Buchenwald, ki je z 2 milijonoma prebivalcev ena manjših nemških zveznih dežel. Na 4-milijonskem Saškem je AfD s 30,6 odstotka glasov za malenkost zaostala za krščanskimi demokrati (CDU), ki so v Turingiji drugi s 23,6 odstotka glasov.

FILED - 28 August 2024, Berlin: German Chancellor Olaf Scholz takes part in a press conference at the Federal Chancellery. Scholz described election results in the German states of Thuringia and Saxony which saw surging support for the far-right Alternative for Germany (AfD) as "bitter." Photo: Christoph Soeder/dpa

Nemški premier Olaf Scholz je izide nedeljskih volitev včeraj označil kot »grenke«. Foto: Dpa

Prav v Turingiji so nacisti leta 1929 dosegli prvi večji volilni uspeh z 11 odstotki glasov, ki jim je omogočil prvo ministrsko mesto na ravni zveznih dežel štiri leta pred Hitlerjevim prihodom na oblast v Nemčiji. Slabo stoletje pozneje ima AfD kljub veliko večjemu volilnemu uspehu malo možnosti, da bi sodelovala v vladah Turingije ali Saške, saj druge stranke nočejo imeti opravka z njo. A povsem brez stikov ne bo šlo, saj bo AfD imela v obeh deželnih parlamentih močno poslansko skupino, od katere bo med drugim odvisno, kdo bo izvoljen za sodnika.

Leto pred zveznimi volitvami polom vlade

Za tri stranke nemške vlade pa te volitve – leto dni pred zveznimi – pomenijo katastrofo, saj na primer v Turingiji niso skupaj zbrale niti 10 odstotkov glasov. Na Saškem ni bilo dosti bolje. Očitno zelo slab vtis puščajo prepiri znotraj vlade, vse več Nemcev pa v njej vidi krivca za zmanjševanje svoje kupne moči, nezakonite migrante in domnevno večanje kriminala, pa tudi za pomanjkanje učiteljev in zapiranje bolnišnic, sploh za vse slabše javne storitve, kar pride do izraza v vzhodnih deželah, ki so bolj revne kot zahodne.

Liberalci (FDP), ki sicer nikoli niso imeli veliko volilcev v vzhodnih deželah, so ostali brez poslancev v obeh deželnih parlamentih. Zeleni so temu komaj ušli na Saškem s 5,1 odstotka glasov, ne pa v Turingiji. Socialdemokrati (SPD) so dobili le 6 oziroma 7 odstotkov glasov. Pravi poraz jih morda šele čaka čez tri tedne na volitvah v zvezni deželi Brandenburg, kjer bi lahko izgubili svojega ministrskega predsednika.

V FDP zdaj poudarjajo, da je sporočilo teh volitev, da mora država prevzeti večji nadzor nad migracijami. V resnici so v obeh zveznih deželah na prvih treh mestih stranke, ki hočejo migracije drastično zmanjšati.

Vzpon proruske Sahre Wagenknecht

Obakrat je tretje mesto s 16 oziroma 12 odstotki glasov zasedlo Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW), ki se imenuje po svoji 57-letni proruski voditeljici, nekdanji komunistki in do lani vodilni političarki Levice. Njeno gibanje BSW je nastalo pred sedmimi meseci in že zdaj brez te nove stranke ne na Saškem ne v Turingiji vlada ne bo mogoča. Sicer gre v BSW za levičarje, ki so se odcepili od Levice, ker hočejo ustaviti migracije in ker podpirajo Putinovo Rusijo, tako da so glede obojega blizu AfD.

Sahra Wagenknecht, leader of Germany's "Buendnis Sahra Wagenknecht" (BSW), speaks during a press conference after elections in Saxony and Thuringia, in Berlin, Germany, September 2, 2024. REUTERS/Christian Mang

Sahra Wagenknecht, vodja svoje istoimenske stranke BSW. Foto: Reuters

Med drugim v BSW ogorčeno trdijo, da ima nemška družina, v kateri imata starša minimalno plačo, takšno kupno moč kot družina beguncev, ki se opira na državno pomoč. A stranki BSW zdaj ni uspelo, da bi si pridobila volilce skrajno desne AfD, ki se ji je podpora še povečala glede na volitve v obeh deželah leta 2019. BSW je predvsem odvzela glasove Levici, ki zato na Saškem ni prestopila petodstotnega praga za vstop v parlament, v Turingiji, kjer je Levica zadnjih deset let vladala, pa je padla z 31 na 13 odstotkov glasov.

Od tradicionalnih in zmernih strank ostaja pomembna v obeh deželah le CDU, ki ji sicer v AfD očitajo, da je prevzela njihov program boja proti migracijam. Ker možnost koalicijskih pogajanj z zdaj izjemno močno AfD izključujejo vse druge stranke, pade breme sestavljanja obeh vlad na CDU. Najtežje bo v deželnem parlamentu Turingije z 88 sedeži, saj 23 poslancev CDU, ki ima proti sebi 32 »kolegov« iz AfD, potrebuje zaveznike v 15 poslancih BSW in 12 Levice, kar je tako, kot če bi se Matej Tonin poskušal povezati z Luko Mescem. Toda nemško vodstvo CDU se boji, da bi zaradi takega sodelovanja z Levico pred nemškimi parlamentarnimi volitvami prihodnje leto septembra, po katerih se krščanskim demokratom obeta zmaga in prevzem oblasti, številni njihovi volilci prešli v tabor AfD. S šestimi poslanci iz SPD pa si CDU v Turingiji ne more veliko pomagati, saj potrebuje podporo 45 poslancev. CDU, BSW in SPD bi na primer imele skupaj 44 poslancev, torej enega premalo. Na Saškem bi CDU, ki v tej deželi vlada vse od leta 1990, lahko sestavila vlado s SPD in BSW. 

Zakaj tak uspeh AfD in BSW na vzhodu

Kot piše tednik The Economist, je raven brezposelnosti v vzhodnih deželah nižja kot v zahodnih, ki jih je bolj prizadela sedanja gospodarska stagnacija. A višina povprečne plače v vzhodnih deželah predstavlja 80 odstotkov plače v zahodnih, kjer je produktivnost večja. Šlo naj bi za podobne razlike kot med jugom in severom Italije. Tudi izseljevanje iz vzhodnih dežel v zahodne prispeva k negativnemu vzdušju na vzhodu Nemčije. Vzhodni Nemci pa volijo za skrajno desnico in radikalno levico tudi zato, ker preveč pričakujejo od strank in so zato potem preveč razočarani nad strankami, ki so bile doslej na oblasti. Več kot polovica vzhodnjakov tudi zato meni, da je demokracija navidezna in da ljudje ne odločajo o ničemer, medtem ko je na zahodu takšnih četrtina.

 

Priporočamo