Če ankete pravilno kažejo, bi v nedeljo na rednih parlamentarnih volitvah lahko prvič po letu 1945 v Avstriji največ poslancev dobila skrajna desnica, to je Avstrijska svobodnjaška stranka (FPÖ), ki je že zmagala junija na evropskih volitvah. O tej protimigrantski, protiislamski in evroskeptični stranki pove veliko tudi dejstvo, da njen 55-letni voditelj Herbert Kickl prijateljuje z Björnom Höckejem, enim najbolj ekstremističnih in pronacističnih politikov skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD). Nedavni uspeh AfD na Saškem in v Turingiji pa je Kickl, ki se ima za Nemca, označil za »lekcijo za vse tiste, ki bi radi izključevali in zanikali demokracijo«.
Kickl tudi pravi, da bi rad Avstrijo »orbaniziral«. Številni novinarji se predvsem bojijo orbanizacije medijev, ko naj bi FPÖ na oblasti odpravila medije, ki bi bili kritični do nove vlade, ali pa bi nad njimi prevzela nadzor.
Med drugim FPÖ zahteva v EU posebnega komisarja, ki bi skrbel za vrnitev nezakonitih migrantov v njihove države, nasprotuje sankcijam proti Rusiji in podpiranju Ukrajine. Sicer je Avstrija še vedno močno odvisna od ruskega plina.
Nehammer noče v vlado s Kicklom
FPÖ se od leta 2019, ko je zaradi afere Ibize dobila na volitvah le 16 odstotkov glasov in 31 poslancev, krepi v opoziciji. Zdaj ji ankete napovedujejo zmago z okoli 28 odstotki glasov, dobila naj bi okoli 55 od 183 poslancev.
Njen potencialni koalicijski partner je konservativna Ljudska stranka (ÖVP) kanclerja Karla Nehammerja. Stranki imata podobne poglede na gospodarsko in migracijsko politiko. ÖVP naj bi dobila okoli 25 odstotkov glasov, medtem ko je po aferi Ibiza leta 2019 zmagala s kar 37,5 odstotka glasov.
Nehammer je že dejal, da ne gre v vlado, ki bi jo vodil Kickl. Predsednik države Alexander van der Bellen, ki prihaja iz vrst Zelenih, pa je izjavil, da ne bo dovolil, da bi Kickl postal mandatar. Za zdaj pa nič ne kaže, da se je Kickl pripravljen zgledovati po Nizozemski, kjer se je skrajni desničar Geert Wilders odpovedal položaju premierja, čeprav je njegova stranka zmagala na volitvah in je v novi vladi.
S FPÖ tudi brez Kickla pa ne bodo hoteli v vlado opozicijski socialdemokrati, ki naj bi v nedeljo dobili okoli 21 odstotkov glasov, torej podobno kot leta 2019. Prav tako ne Zeleni, ki so zdaj še v vladi z ÖVP in ki lahko v nedeljo računajo samo na okoli devet odstotkov glasov.
Deset odstotkov bi lahko presegli sredinski liberalci iz stranke NEOS. Prvič po 65 letih pa bi se lahko uspelo v parlament prebiti komunistom, ki že imajo županjo Gradca, mesta, velikega kot Ljubljana.
Afera Ibiza ni uničila svobodnjakov
Če bi zmagala ÖVP, kar je tudi mogoče, bi koalicije s FPÖ sklenili veliko lažje, seveda s Nehammerjem kot kanclerjem. Že leta 2000, še pod Jörgom Haiderjem (1950–2008), tudi koroškim deželnim glavarjem v letih 1989–1991 in 1999–2008, je FPÖ vstopila v vlado, ki jo je vodil Wolfgang Schüssel iz ÖVP. Sledile so sankcije EU, ki danes niso več mogoče, saj je v več državah EU na oblasti skrajna desnica, tudi v Italiji in na Nizozemskem. Leta 2017 je FPÖ znova vstopila v vlado, ki jo je vodil kancler iz vrst Ljudske stranke (ÖVP), in sicer mladi Sebastian Kurz. Obakrat pa je po nekako dveh letih koalicija razpadla zaradi problemov v FPÖ, prvič zaradi hudih notranjih bojev in razkola v stranki, drugič pa zaradi afera Ibiza. Na tem španskem otoku je voditelj FPÖ Heinz-Christian Strache padel v past, ki mu jo je nastavila sarajevska študentka, ko se je predstavila kot nečakinja ruskega milijarderja in se z njim pogajala o tem, da bi v zameno za finančno podporo stranki »njen stric« dobil posle z avstrijsko državo. O Stracheju še tole: medtem ko na Koroškem (kjer imajo zlasti volilci FPÖ prednike Slovence) FPÖ vseskozi razpihuje sovraštvo do Slovencev, so junija 2021 pri Biogradu na morju Stracheja, ki je sicer že leta 2019 izstopil iz stranke, rešili iz goreče jahte prav Slovenci, ki so se pripeljali mimo na čolnu.
